Appeal against main judgment dismissed; appeal against cost ruling allowed due to separate limitation periods.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the main judgment while allowing the appeal against the cost ruling. The appellant challenged the entire first-instance decision, but the court found the main judgment valid because the appellant failed to prove a business relationship existed. The court held that the correction of the cost ruling did not restart the limitation period for the main judgment, making the appeal against the main decision time-barred.
Legislator headnote
AI generated4. odst. 497. čl. ZPP; 3. odst. 328. čl. ZPP; Correction of a judgment regarding costs does not restart the limitation period for appealing the main judgment, but does initiate the period for appealing the corrected cost ruling.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijane sodbe se zavrže. Pritožba zoper 2. točko izreka se zavrne in se stroškovna odločitev sodišča prve stopnje potrdi. Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 45.750,00 SIT v 8 dneh.
[JEDRO]
Z vročitvijo popravnega sklepa, s katerim je sodišče popravilo stroškovni izrek sodbe, je začel teči rok le glede pritožbe zoper stroškovno odločitev, ne pa tudi glede odločitve o glavni stvari.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je izdalo dne 26.11.1999 skrajšano sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo. Po napovedi pritožbe je izdalo sodbo z obrazložitvijo, ki je bila tožeči stranki vročena dne 15.4.2000. Na toženkin predlog je s poporavnim sklepom z dne 26.4.2000 popravilo sodbo z dne 26.11.1999 v 2. točki izreka (stroškovni odločitvi) zaradi očitne pisne pomote. Ta sklep je bil tožeči stranki vročen dne 4.5.2000, toženi stranki pa dne 3.5.2000. Dne 12.5.2000 je tožeča stranka vložila pritožbo, s katero izpodbija sodbo sodišča prve stopnje z dne 26.11.1999 v celoti, izrecno pa tudi glede odločitve o pravdnih stroških.
Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je vložila odgovor na pritožbo. Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijane sodbe je prepozna, pritožbe zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (2. točka izreka) pa je neutemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bila v tem primeru sodba, ki je vsebovala obrazložitev, tožeči stranki vročena dne 15.4.2000. Od vročitve te sodbe dalje teče rok za vložitev pritožbe (4. odst. 497. čl. ZPP) in se je zato pritožbeni rok v tem primeru iztekel dne 23.4.2000 oziroma 25.4.2000, glede na to, da je bil zadnji dan roka nedelja (4. odst. 111.
čl. ZPP). Izdaja popravnega sklepa sodišča prve stopnje z dne 26.4.2000, s katerim je sodišče popravilo 2. točko izreka, na tek pritožbenega roka glede 1. točke izreka izpodbijane odbe ni imel nobenega vpliva, saj sodišče s popravnim sklepom glede 1. točke izreka ni ničesar popravljalo. Zato je pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila dne 12.5.2000, glede 1. točke izreka prepozna in jo je sodišče druge stopnje zato zavrglo (352. čl. ZPP). Ker je s popravnim sklepom bil popravljen izrek stroškovne odločitve, je rok za pritožbo zoper to odločitev začel teči z vročitvijo popravljenega dela sodbe, to je z vzročitvijo sklepa z dne 26.4.2000 (3. odst. 328.
čl. ZPP) in je zato dne 12.5.2000 vložena pritožba, kolikor se nanaša na odločitev o stroških postopka pravočasna. Je pa neutemeljena. Glede na ugotovljeno dejansko stranje, ko je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi tega, ker tožeča stranka v tem postopku ni dokazala, da bi bilo sklenjeno poslovno razmerje med pravdnima strankama, je stroškovna odločitev sodišča povsem pravilna in utemeljeno temelji na 1. odst. 154. čl. ZPP. Pritožnica povsem neutemeljeno zatrjuje, da bi bilo treba upoštevati, da naj bi bil zahtevek utemeljen vse dokler tožena stranka v drugem postopku tožniku terjatve ni plačala.
Ta trditev za stroškovno odločitev v tej zadevi ni relevantna. Pritožba tožene stranke je zato neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijano stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP). Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP). Stroški odgovora na pritožbo predstavljajo nagrada za sestavo odgovora in takso za odgovor na pritožbo.