Appeal dismissed; court holds no legal basis for non-owner to pay costs for buyer's demand letters.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's order for the respondent to pay legal costs. The appellant argued that the respondent, who was not the property owner, should bear costs for letters demanding the property's purchase, claiming this would have saved litigation expenses. The court rejected this, finding no statutory provision requiring a non-owner to respond to such correspondence or to pay costs for the opposing party's procedural actions.
Legislator headnote
AI generated156. člen ZPP; 158. člen ZPP: The principle of fault for cost allocation cannot be applied without legal basis; a party is not liable for costs incurred by responding to demand letters if no statute mandates such response.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Pravdni stranki krijeta sami stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Brez zakonske podlage je stališče tožeče stranke, da bi tožena stranka, ki ni lastnica stanovanja, morala odgovoriti na dopise tožeče stranke, v katerih zahteva odkup stanovanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da toženi plača pravdne stroške v znesku 28.087,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.10.1999 do plačila. Proti sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Formalno ne zatrjuje obstoja katerega od v ZPP predvidenih pritožbenih razlogov. Predlaga pa razveljavitev izpodbijanega dopolnilnega sklepa. V obrazložitvi pritožbe se sklicuje na določbo 156. člena ZPP. Opozarja na dejstvo, da se tožena stranka ni odzvala na dopise tožeče stranke in ji ni pojasnila, da ni lastnica predmetnega stanovanja.
Sprašuje, zakaj tožena stranka ni na dopise tožeče odgovorila tako, kot je storila pri odgovoru na tožbo. S tem bi ji prihranila stroške, ki jih je imela z vložitvijo tožbe in preprečila nadaljnje stroške. Sedaj mora tožeča stranka, ne le kriti svoje stroške, temveč tudi stroške tožene stranke. Te stroške je s svojim ravnanjem povzročila tožena stranka. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno tožeči stranki naložilo, da toženi povrne nastale ji pravdne stroške. Tako odločitev sodišču nalaga določba prvega odstavka 158.
člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prav nikakršne podlage ni za uporabo določbe 156. člena ZPP, kot predlaga pritožba. Ta uveljavlja princip krivde za povračilo stroškov kot izjemo od sicer uveljavljanega načela uspeha. Nobene zakonske podlage nima stališče pritožbe, da bi tožena strank, ki ni lastnica stanovanja, morala odgovarjati na dopise in urgence tožeče stranke za odkup stanovanja. Skratka: krivde za to, da je tožeča stranka tožbo za odkup stanovanja vložila zoper toženo stranko, kljub vpisu lastnika v zemljiški knjigi, gotovo ni mogoče pripisati toženi stranki in ji tudi ne naložiti, da bi morala sama kriti stroške, ki so ji nastali z udeležbo v pravdnem postopku.
Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato bo morala, v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, kriti sama svoje pritožbene stroške. Ker odgovor na pritožbo zoper sklep v ZPP ni predviden, bo morala tudi tožena stranka sama nositi stroške, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo (366. člen ZPP).