Appeal rejected because the claim's value was not stated, preventing review in non-monetary cases under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a final judgment ordering the eviction of a residential unit. The appellant argued that a prior final judgment should have precluded the current dispute, but the court focused on procedural requirements for appeals. Since the claim did not involve a monetary sum exceeding the statutory threshold, the appellant failed to state the value of the subject matter as required by law, rendering the appeal inadmissible.
Legislator headnote
AI generated2nd paragraph of Article 186 of the Civil Procedure Act; Article 382 of the Civil Procedure Act: In property disputes not involving monetary claims, an appeal is not permitted if the value of the subject matter stated in the complaint does not exceed the statutory limit.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Nedovoljena revizija, ker v sporu ni označena vrednost predmeta.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna izprazniti hišniško stanovanje v I. nadstropju delavskega doma v B. ter ga prostega oseb in stvari s ključi predati tožeči stranki.
Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Proti sodbi sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po mnenju revizije sta sodišči druge in prve stopnje spregledali, da je o spornem razmerju že pravnomočno odločeno s sodbo Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru, opr. št. III P 213/93.
Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).
Revizija ni dovoljena.
V obravnavanem primeru predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. Pravica do revizije je torej odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo mora tožnik po določbi drugega odstavka 186. člena ZPP navesti v tožbi. Ta navedba je potrebna zaradi določbe 382. člena ZPP. Po tretjem odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska.
V obravnavanem primeru tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni opredelila niti v tožbi, niti ni tega storila v upoštevnih okoliščinah še pred začetkom obravnavanja glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo (40. člen ZPP). Tudi tožena stranka ugovora v tej smeri ni postavila. Po določbah zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke in drugih denarnih zneskov (Ur. list RS, št. 55/92) v zvezi z novelo ZPP iz leta 1990 (Ur. list RS, št. 20/90) bi bila za dovoljenost revizije v tem primeru - tožba je bila vložena dne 2.8.1996 - potrebna opredelitev vrednosti spornega predmeta v znesku, ki bi presegal 80.000,00 SIT.
Tožena stranka po povedanem torej nima pravice do revizije, zaradi česar je bilo treba vloženo revizijo kot nedovoljeno zavreči (392. člen ZPP).