Appeal granted; acquittal reversed due to contradictory verdict and insufficient evidence of intent.

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe navedlo kot razlog oprostitve 2. tč. čl. 358. ZKP, obrazlagalo pa je 3. točko (pomanjkanje dokazov). Poleg tega je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijano sodbo oprostilo obd. M. Z.-R. iz razloga po 2. točki 358. člena ZKP obtožbe, ki ji je očitala storitev kaznivega dejanja ponarejanja listin po členu 256/I KZ. Zoper sodbo je vložila pritožbo okrožna državna tožilka zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlagala je njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj se obdolženka spozna za krivo kaznivega dejanja po členu 256/I KZ ter ji izreče primerno denarno kazen.

Obd. M.Z.-R. je v odgovoru na pritožbo predlagala spremembo izpodbijane sodbe tako, da se jo oprosti obtožbe po 3. točki 358. člena ZKP. Višji državni tožilec A. P. je v pisnem mnenju predlagal ugoditev pritožbi okrožne državne tožilke. Pritožba ni utemeljena. V razlogih oprostilne sodbe se sodišče prve stopnje opira na zagovor obdolženke, da tega, da je uporabila pri knjiženju podatkov ponarejene oz. predrugačene račune ter da je ponarejene račune predložila davčni upravi, ni vedela, in je to izvedela šele od davčne uprave.

Prvostopenjsko sodišče zato zaključuje, da ni dovolj dokazov, da naj bi obdolženka ravnala naklepno, saj se ni zavedala, da so računi, ki jih je knjižila kot stroške, predrugačeni in tako v njenem ravnanju manjka subjektivni element storitve kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče pa je ocenilo, da je tak zaključek sodišča prve stopnje glede na doslej izvedene dokaze preuranjen in da gre za zmotno ugotovljeno dejansko stanje glede okoliščin v zvezi s krivdnim ravnanjem obdolženke. Obdolženkin zagovor, v katerem za razbremenitev svoje odgovornosti navaja, da naj bi račune predrugačila ena od pri njej zaposlenih administratork ter da sama ob knjiženju teh računov ni vedela, da so predrugačeni, po oceni pritožbenega sodišča ni prepričljiv, saj bi obdolženka, najmanj kar bi lahko storila, navedla ime administratorke, ki bi lahko pojasnila okoliščine v zvezi s spornimi računi ter morda obdolženko razbremenila odgovornosti.

Pritožbeno sodišče tudi poudarja, da je imela, kot izhaja iz do sedaj zbranih dokazov, le obdolženka lahko interes prikazati na davčni upravi višje stroške od dejanskih, medtem ko takega interesa administratorka in mogla imeti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo še bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, saj je v izreku sodbe navedlo, da se obdolženka oprosti obtožbe po 2. točki 358. člena ZKP, torej, da so podane okoliščine, ki izključujejo njeno kazensko odgovornost, v obrazložitvi pa je navedlo, da je do oprostilne sodbe prišlo, ker ni dokazano, da bi obdolženka storila očitano kaznivo dejanje, torej po 3. točki 358.

člena ZKP, ter tako obstaja med izrekom sodbe in njeno obrazložitvijo nasprotje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ocenilo kot utemeljene pritožbene navedbe glede dokaznih zaključkov o tem, ali je obdolženka pri knjiženju in predložitvi računov davčni upravi vedela, da so računi predrugačeni in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ponoviti že izvedene dokaze ter ugotoviti identiteto obeh administratork, zaposlenih v kritičnem času pri obdolženki in ju zaslišati o okoliščinah v zvezi s spornimi računi, prav tako pa bo moralo sodišče prve stopnje na Davčni upravi RS, Davčni urad Ljubljana, Izpostavi davčnega urada Ljubljana Center opraviti poizvedbe, ali bi seštevek predrugačenih zneskov na spornih računih vplival na višino odmere davka pri obdolženki.

Po izvedenem dokaznem postopku bo moralo sodišče prve stopnje skrbno in kritično oceniti vse dokaze in ponovno odločiti o zadevi.