Appeal allowed: Enforcement application partially rejected after bankruptcy proceedings began; remaining claims transferred as payment order lawsuit.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se glasi: 1)Predlog za izvršbo se v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (2. točka izreka), zavrne. 2)V ostalem delu, to je glede naložitve in stroškov postopka (1. in 3. točka izreka), pa se predlog za izvršbo šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga in se zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Kranju v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začet postopek prisilne poravnave, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku postopka prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izvršbo z obrazložitvijo, da je bil proti dolžniku dne 17.4.2000 začet postopek prisilne poravnave. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da sodišče njegovega izvršilnega predloga ne bi smelo zavrniti, saj ob vložitvi predloga za izvršbo prisilne poravnave še ni bilo, zato bi moralo sodišče njegov predlog za izvršbo šteti kot tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v obravnavani zadevi vložil dne 6.3.2000.

Zoper dolžnika se je dne 17.4.2000 začel postopek prisilne poravnave pri Okrožnem sodišču v K. pod opr. št. St 14/2000. Iz vsega povedanega izhaja, da je upnik vložil predlog za izvršbo pred začetkom postopka dolžnikove prisilne poravnave, sodišče pa je o tem predlogu odločalo po začetku postopka prisilne poravnave. V 36. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) je določeno, da od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začet postopek prisilne poravnave, vložil tožbo v pravdnem postopku.

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vsebuje dajatveni in dovolitveni zahtevek. Prepoved iz 1. odst. 36. čl. ZPPSL se nanaša samo na dovolitveni del zahtevka, ne pa tudi na dajatveni, ki ga mora sodišče obravnavati. Zato upnik po začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom ne more več predlagati dovolitve izvršbe, lahko pa vloži tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga (431. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), ki vsebinsko ustreza predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku postopka prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36.

čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga. Izvršilnega predloga, vloženega pred začetkom postopka prisilne poravnave, ni mogoče v celoti zavrniti na podlagi 1. odst. 36. čl. ZPPSL, saj upniku ni mogoče očitati nepravilnosti v njegovem ravnanju pred začetkom postopka prisilne poravnave. Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v načelnem pravnem mnenju, sprejetem na obči seji dne 16.6.1998 (objavljeno v: Pravna mnenja 1/98, str. 18 - z obrazložitvijo).

Glede na vse povedano je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabilo določbe materialnega in procesnega prava ter sprejelo napačno odločitev, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka.