Appeal against enforcement order dismissed; appeal against security deposit order rejected due to lack of legal interest.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appellant's challenge to the appointment of the enforcement officer but rejected the appeal regarding the security deposit order. The appellant argued that the debtor company ceased operations and requested a transfer of the debt to a legal representative. The court found the first appeal unfounded as it lacked specific grounds, while the second appeal was inadmissible because the order to post security was directed at the creditor, not the debtor.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 350. člen ZPP; 1. odst. 343. člen ZPP: An appeal against an enforcement order is admissible only if it challenges a measure detrimental to the appellant, whereas an appeal against an order requiring a third party (the creditor) to post security is inadmissible due to lack of legal interest.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zoper prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi, zoper drugi odstavek pa se pritožba zavrže.
[JEDRO]
Dolžnik za pritožbo zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden. V drugem odstavku izreka je namreč sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma v višini 44.000,00 SIT upniku in ne dolžniku.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom določilo za izvršitelja Z.K. (prvi odstavek izreka) in upnici naložilo, da v 8 dneh založi 44.000,00 SIT predujma (drugi odstavek izreka). Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Navedel je, da je K. d.o.o. leta 1996 prenehal s poslovanjem v prostorih na M.
21. S tem je izgubil možnost poslovanja in odplačilo tekočih naročil. Vse do danes dolžnik ni posloval, žiro račun pa ima blokiran. Predlagal je, da upnica dolg K. d.o.o. prenese na zakonitega zastopnika dolžnika B.K. kot osebni dolg. Pritožba dolžnika zoper prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena, zoper drugi odstavek pa ni dovoljena. Dolžnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov niti izpodbijal razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo postavitev izvršitelja (prvi odstavek izreka). Sodišče druge stopnje je zato sklep v tem delu preizkusilo le glede absolutnih bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350.
člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Teh kršitev sodišče prve stopnje ni storilo, prav tako pa je pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v prvem odstavku izreka potrdilo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik za pritožbo zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden.
V drugem odstavku izreka je namreč sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma v višini 44.000,00 SIT upnici in ne dolžniku. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika zoper drugi odstavek izreka kot nedovoljeno zavrglo (1. odst. 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).