Appeal dismissed; debtor failed to substantiate objection with facts despite court warning under enforcement law.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance enforcement order against the debtor. The debtor objected to the enforcement based on an expectation of a prior warning, but failed to provide specific facts supporting this claim in their written objection. The court ruled that without such factual substantiation, the objection is legally inadmissible and cannot halt the enforcement proceedings.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju: An objection to an enforcement order is deemed unsubstantiated and inadmissible if the debtor fails to state material facts justifying the objection, even after being warned by the court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 27.07.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da sklepu o izvršbi ugovarja, ker je pričakoval opomin pred tožbo, upnik pa je to fazo v postopku izpustil. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak po 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, vendar kljub opozorilu v ugovoru ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve.
Ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). V zvezi z dolžnikovo ugovorno navedbo, da je pričakoval opomin, pa sodišče druge stopnje le še dodaja, da upnik, ki v računu navede datum njegove zapadlosti (valuto), dolžnika na plačilo izstavljenega računa ni dolžan posebej opominjati. Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350.
člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.