Appeal against enforcement order based on certified document dismissed due to lack of evidence and specific facts in objection.

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Dolžnica ni dokazala v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je dolg plačala, delno pa kompenzirala. Trditve, da je s plačili zamujala zaradi napak upnika pri izpolnjevanju naročilnic za tehnične pripomočke, v posledici česar je ZZZS fakture zavračal, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnica ne pove, katere naročilnice so bile napačno izpolnjene, ne v čem so bile napake in tudi ne glede katerih tehničnih pripomičkov. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložila nobenega dokaza.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zoper sklep je dolžnica pravočasno vložila ugovor. Navedela je, da so bile verodostojne listine plačane, delno pa skompenzirane. Dopušča možnost, da je s plačili zamujala, zaradi neurejenega stanja na področju prodaje ortopedskih pripomočkov. Vse artikle namreč prodaja kupcem, ki so zdravstveno zavarovani, zato njihove stroške krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS).

Vendar pa ZZZS svojih obveznosti ni poravnaval sproti. Ker je račune plačeval v daljših rokih, so se skrajšali njeni plačilni roki. Z uveljavitvijo Zakona na dodano vrednost ni bilo jasno ali se davek na dodano vrednost obračunava in ali je ta 8% ali 19%. Zaradi nejasnosti so bile v računih navedene stopnje DDV napačne, zato je morala na zahtevo ZZZS račune popraviti. V posledici je zamujala z lastnimi plačili. Do zamud je prišlo tudi zaradi s strani upnika nepravilno izpolnjenih naročilnic za tehnične pripomočke. Ker so bile naročilnice nepravilno izpolnjene, je ZZZS račune zavračal. Ker je sodišče prve stopnje je ugovor dolžnice štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53.

člena ZIZ), ga je po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Ugovor dolžnice teh pogojev ne izpolnjuje. Dolžnica namreč ni dokazala v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je dolg plačala, delno pa kompenzirala.

Trditve, da je s plačili zamujala zaradi napak upnika pri izpolnjevanju naročilnic za tehnične pripomočke, v posledici česar je ZZZS fakture zavračal, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnica ne pove, katere naročilnice so bile napačno izpolnjene, ne v čem so bile napake in tudi ne glede katerih tehničnih pripomičkov. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložila nobenega dokaza. Trditve, da ZZZS ni sproti poravnaval svojih obveznosti, zaradi česar so bili njeni plačilni roki krajši od rokov, v katerih je ZZZS plačeval račune, in da je zaradi nejasnosti v stopnji davka na dodano vrednost, ZZZS zahteval popravke računov, pa so neupoštevne.

Dolžničina razmerja s tretjimi osebami namreč ne vplivajo na obstoj, višino in zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. člena ZIZ, niti na upnikovo pravico, da svojo zapadlo terjatev izterja v izvršilnem postopku. Glede na navedeno je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Iz podatkov v spisu razvidno, da upnik vtožuje zamudne obresti, do katerih je upravičen na podlagi samega zakona (277. člen ZOR). Ker so zamudne obresti objektivna posledica dolžnikove zamude, to pomeni, da je do teka zamudnih obresti prišlo takoj, ko dolžnica ni izpolnila obveznosti v rokih določenih za izpolnitev (324.

člen ZOR). Zato je dolžnica dolžna poleg neplačanih glavnic plačati tudi natekle zamudne obresti. Tako so razlogi, ki so pri odločanju sodišča druge stopnje na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov ni. Zato je ugovor zavrnilo kot neutemeljen in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.