Appeal dismissed; unexcused new evidence and accounting errors do not justify overturning first-instance judgment.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka v pritožbi pojasnjuje, da je zaprosila za preložitev naroka za glavno obravnavo zaradi uskladitve medsebojnih obveznosti obeh pravdnih strank. Preložitev iz tega razloga pa bi tožena stranka lahko izposlovala le v primeru, če bi obe pravdni stranki sporazumno predlagali, naj se narok preloži, da poskusita poravnavo (primerjaj člen 491 ZPP). Do takega sporazuma pa očitno ni prišlo. Sicer pa iz prošnje tožene stranke za preložitev obravnave (list. št. 14) izhaja kot razlog za preložitev neurejena računovodska evidenca pri toženi stranki. To pa ni opravičljiv razlog za preložitev naroka po 1. odstavku 115. člena ZPP, niti tisti ekskulpacijski razlog, ki bi opravičeval presojo pritožbenih novot.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče toženi stranki naložilo plačilo zneska 4.281.978,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov v plačilo do plačila. Toženi stranki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 295.997,36 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.12.1999 dalje do plačila. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, smiselno pa je uveljavljala pritožbeni razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano "sodbo razveljavi, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh pravdnih stroškov".

Navajala je, da je sodišču predlagala preložitev obravnave, da bi stranki uskladili medsebojne obveznosti. V pritožbi je obrazložila okoliščine v zvezi s sklenitvijo najemne pogodbe, navajala obveznosti najemodajalca, ki jih ta ni izpolnil, obrazložila svoja investicijska vlaganja v te prostore ter škodo, ki jo je utrpela zaradi požara, ker tožeča stranka poslovnega prostora ni zavarovala. Pritožbi je priložila tudi odločbo Tržnega inšpektorata Novo mesto in dva računa (prilogi B1 do B3). Pritožbenih stroškov ni priglasila. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena. V pritožbi navedene okoliščine v zvezi s sklenitvijo pogodbe, neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti tožeče stranke, vlaganjem tožene stranke v poslovni prostor in škodo, ki ji je nastala ob požaru ter pritožbi priloženi dokazi (priloge B1 do B3) so nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 337. člena ZPP ne sme presojati. Po tem določilu sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji.

Tožena stranka v pritožbi pojasnjuje, da je zaprosila za preložitev naroka za glavno obravnavo zaradi uskladitve medsebojnih obveznosti obeh pravdnih strank. Preložitev iz tega razloga pa bi tožena stranka lahko izposlovala le v primeru, če bi obe pravdni stranki sporazumno predlagali, naj se narok preloži, da poskusita poravnavo (primerjaj člen 491 ZPP). Do takega sporazuma pa očitno ni prišlo. Sicer pa iz prošnje tožene stranke za preložitev obravnave (list. št.

14) izhaja kot razlog za preložitev neurejena računovodska evidenca pri toženi stranki. To pa ni opravičljiv razlog za preložitev naroka po 1. odstavku 115. člena ZPP, niti tisti ekskulpacijski razlog, ki bi opravičeval presojo pritožbenih novot. Neurejena računovodska dokumentacija je namreč krivdni razlog na strani tožene stranke same. Pritožbeno sodišče se je zato omejilo na preizkus izpodbijane sodbe, ki ga je dolžno opraviti na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP. Pri tem je pritožbeno sodišče izhajalo iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo na podlagi razpoložljivega trditvenega in dokaznega gradiva prvostopno sodišče. Ker je izpodbijana sodba uspešno prestala tudi uradni preizkus, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).