Inheritance court order binding heirs to debt without consent is void; heirs must sue separately.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal partially allowed the appeal, setting aside the portion of the first-instance inheritance ruling that bound the heirs to pay a specific debt. The heirs argued they were only liable up to the net estate value and had not consented to the debt, while the creditor claimed the debt was recognized. The court held that an inheritance court cannot bind heirs to pay debts without their explicit consent; therefore, the creditor must pursue the heirs in regular civil proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju 214. člen; Zakon o pravdnem postopku 365. člen, 163. člen: An inheritance court may only bind heirs to pay a claimed debt upon their unanimous consent; absent such consent, the creditor must assert their claim in ordinary civil proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (točka IV) razveljavi.
[JEDRO]
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru soglasja dedičev le-te zaveže k plačilo v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve. Če takega soglasja ni, lahko upnik svoja upravičenja uveljavlja le v pravdi.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine pok. J. A. (točka I, 1 izreka), da je priznana terjatev zapustnikovega sina T. O. do zapuščine iz naslova posojilne pogodbe z dne 22.9.1994 v znesku 140.000 DEM s pripadajočimi 13% letnimi obrestmi od 23.8.1991 dalje do plačila (točka I, 2 izreka), za dedinji razglasilo zapustnikovo ženo M. A. in hčerko H. A., vsako do 1/2, nato pa med drugim pod točko IV odločilo, da sta po pravnomočnosti tega sklepa dolžni M. A.in H. A. poravnati terjatev T. O., navedeno pod točko I/1 izreka, vsaka do 1/2.
Proti sklepu se pritožujeta dedinji in izpodbijata odločitev prvega sodišča pod točko IV, s katero jima je bilo naloženo, da vsaka do 1/2 poravnata terjatev T. O.. Navajata, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z Zakonom o dedovanju, saj odgovarjata za zapustnikove dolgove le v višini zapustnikovega čistega premoženja. Zapustnikovo premoženje je prezadolženo, zato nista dolžni plačati kakršnegakoli plačila. T. O. se je očitno odpovedal dedovanju iz razloga, ker ve, da je zapustnikovo premoženje prezadolženo. Terjatev do zapuščine priznavata, nikjer pa se je nista zavezali plačati.
Pritožba je utemeljena. Sodišče s sklepom o dedovanju konča zapuščinsko obravnavo. Vsebina sklepa o dedovanju izhaja iz ugotovitev zapuščinske obravnave in jo določa 214. člen Zakona o dedovanju. V tem postopku je T. O., ki se je dedovanju po svojem očetu J. A. odpovedal, priglasil svojo terjatev do zapuščine. To terjatev sta edini dedinji - pritožnici priznali in to je prvo sodišče povzelo v točki I/2 sklepa. Pravilno opozarjata pritožnici, da se terjatve nista zavezali plačati T. O. vsaka do 1/2, saj iz podatkov v spisu takšna prevzeta obveznost pritožnic ne izhaja.
Zapuščinsko sodišče bi lahko le v primeru soglasja prizadetih pritožnic le-te zavezalo k plačilu v zapuščino prijavljene terjatve. Ker pa pritožnici takšnega soglasja nista dali, nista se zavezali priznano terjatev tudi plačati vsaka do 1/2, bo lahko upnik svoja eventuelna upravičenja, ki jim pritožnici očitno oporekata, uveljavljal v pravdnem in ne v tem zapuščinskem postopku. Zaradi povedanega je sodiče druge stopnje pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu razveljavilo sklep o dedovanju po določbi 365. člena ZPP v zvezi s členom 163.
ZD.