Divorce appeal dismissed; court held reasons for marital breakdown irrelevant to validity of dissolution.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za razvezo zakonske zveze ni pomembno, kakšni razlogi so povzročili njeno nevzdržnost.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank. Proti takšni sodbi se je pritožil toženec smiselno zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ali pa jo spremeni in zavrne tožbo. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena in zmotna. Tožnica v svoji izpovedi ni bila odločna in prepričljiva. Sodišče ni dovolj upoštevalo navedb toženca, da sta s tožnico tega dne odšla z doma kot zakonca z istim avtom.

Noč pred obravnavo sta preživela v skupni spalnici, kot vedno dotlej, in tožnica je pripravila skupni zajtrk. Med njima tudi po razvezni obravnavi ni nobene spremembe, razen da je tožnica spoznala svojo zmoto in sedaj želi preostanek svojega življenja preživeti s tožencem. Sodišče je zmotno zaključilo, da vzrok za razvezo ni pomemben. Razvezujeta se starejša zakonca in nesporno med njima prihaja do nesoglasij zaradi nerazumnih zahtev skupnega sina. Toženec želi starost preživeti mirno, ne pa se ukvarjati z dodatno težavo, ki mu jo bo prinesla razveza.

Pritožba je bila tožnici vročena v odgovor, vendar nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje ni kršilo nobene od določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) in je pravilno razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank na podlagi 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, 14/89), potem ko je ugotovilo, da je ta nevzdržna, saj tožnica do toženca ne čuti več ne ljubezni ne razumevanja ne spoštovanja.

Sodišče druge stopnje nima razlogov, da bi podvomilo v tako ugotovljeno dejansko stanje. Da pravdni stranki živita v isti hiši, ne pomeni, da si tudi zaupata, se vzajemno spoštujeta in si medsebojno pomagata ter sta drugače čustveno navezana druga na drugo. Na podlagi tožničine izpovedi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ravno narobe. Kakšni so razlogi za nevzdržnost zakonske zveze, pa ni odločilnega pomena, zato tudi toženčeve navedbe, da je vzrok za nesoglasja med strankama v ravnanju njunega skupnega sina, ne vplivajo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

Za razvezo zakonske zveze je tudi brez pomena, da želi toženec preživeti ostanek življenja mirno in brez težav, saj zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev. Toženec se tudi ne more sklicevati na to, da se je tožnica po obravnavi premislila. Kot je sodišče druge stopnje že ugotovilo, je bila pritožba tožnici vročena v odgovor, a nanjo ni odgovorila in tožbe ni umaknila, kar bi lahko storila v skladu s 1. odstavkom 75. člena ZZZDR, sodišče pa v zadevi odloča glede na dejansko stanje ob koncu obravnavanja. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353.

člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.