Appeal allowed; old procedural law applies to default judgment if complaint served before new law. Default judgment invalid if defendant answered on first hearing. Case remanded for new trial.

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (v 1. in 2. točki izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Uporaba določil, ki v posledici pogojujejo izdajo zamudne sodbe, ne pride v poštev, če je bila tožba vročena tožencu pred uveljavitvijo ZPP-99 (2. odstavek 499. člena ZPP-99). V takem primeru se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po določilih prej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), ki v 332. členu pogojuje izdajo zamudne sodbe (poleg ostalih pogojev) s toženčevim nepristopom na prvi narok za glavno obravnavo oziroma, če na narok pristopi, z njegovo nepripravljenostjo spustiti se v obravnavanje, ali neoporekanjem tožbenemu zahtevku. Iz navedenega določila ZPP-77 izhaja med drugim tudi to, da obveznost podaje odgovora na tožbo nastopi na prvem naroku za glavno obravnavo, vse dotlej pa je odgovor na tožbo le toženčeva pravica (5. odstavek 285. člena ZPP-77).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu, da tožniku plača 20.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.3.1998 dalje in mu povrne njegove pravdne stroške v znesku 50.940,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe dalje. Hkrati je zavrglo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da se šteje za razveljavljeno pogodba, sklenjena med pravdnima strankama dne 20.3.1998. Zoper navedeno sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo s katero uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka s tem, ko ni upoštevalo dejstev in dokazov, ki jih je toženec navedel v odgovoru na tožbo. Napačen je zaključek sodišča, da je bil toženec v vabilu na narok za glavno obravnavo poučen o procesnih pravicah. Kar se tiče pouka o pravicah pravdnih strank, je vabilo nerazumljivo celo prava vešči osebi. Logična razlaga vabila je, da lahko stanka, ki je vabljena, na naroku za drugo obravnavo navaja dejstva in predlaga dokaze, saj sicer oprava naroka ne bi imela smisla.

Tožencu je bila tožba vročena v času veljave prejšnjega ZPP. Sodišče je zato tudi razpisalo narok, na katerem je toženec dal odgovor na tožbo. Sodišče je ravnalo tako, kot da odgovor ni bil dan in izdalo sodbo, ki je pravzaprav zamudna sodba. Pritožba je utemeljena. Toženec s trditvami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstev in dokazov, s katerimi je izpodbijal tožbene navedbe in dokaze tožnika, uveljavlja kršitev načela obojestranskega zaslišanja pravdnih strank po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Iz izpodbijane sodbe in zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo toženčevega odgovora na tožbo, ki ga je podal na prvem naroku za glavno obravnavo, saj je štelo, da je pri navajanju dejstev in dokazov že prekludiran.

Svoje stališče temelji na uporabi določil 451. in 453. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99), v nadaljevanju ZPP-99). Vendar pa je po mnenju sodišča druge stopnje navedeni določili, katerih namen je v izključitvi uporabe 286. člena ZPP-99, mogoče uporabiti le ob predhodnem upoštevanju in uporabi določila 277. člena ZPP-99. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti. ZPP-99 določa v tridesetem poglavju za navedene spore posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka, in ki med drugim, zaradi bagatelnosti teh sporov racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka.

To predvsem velja za fazo oprave glavne obravnave, fazo izdaje sodbe, postopek s pravnimi sredstvi in delno tudi za fazo priprav za glavno obravnavo. Za predhoden preizkus tožbe in za vročitev tožbe tožencu v odgovor, ki sodita v slednje navedeno fazo pravdnega postopka, v omenjenem poglavju ni posebnih pravil. Zanju zato veljajo splošne določbe ZPP-99 (442. člen ZPP). Tako mora sodišče po opravi predhodnega preizkusa tožbe to poslati toženi stranki (2. odstavek 276. člena ZPP-99), da nanjo odgovori v 30 dneh od njene vročitve (1. odstavek 277.

člena ZPP). Pri tem toženo stranko opozori, da bo v primeru, če v tridesetdnevnem roku ne bo odgovorila na tožbo, izdalo zamudno sodbo (2. odstavek 277. člena ZPP). Če tožena stranka v navedenem roku ne odgovori, izda sodišče na podlagi določila 318. člena ZPP-99 sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudno sodbo). Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje temelji na stališču, da toženec ni odgovoril na tožbo oziroma, da odgovora ni podal pravočasno. Pritrditi je treba pritožniku, da je takšna sodba, glede na podlago njene izdaje zamudna sodba, saj temelji le na dejanskih trditvah tožbe in zakonski domnevi, da toženec te trditve priznava, oziroma jih ne prereka.

Uporaba zgoraj navedenih določil, ki v posledici pogojujejo izdajo zamudne sodbe, pa ne pride v poštev, če je bila tožba vročena tožencu pred uveljavitvijo ZPP-99 (2. odstavek 499. člena ZPP-99). V takem primeru se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po določilih prej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90, v nadaljevanju ZPP-77), ki v 332. členu pogojuje izdajo zamudne sodbe (poleg ostalih pogojev) s toženčevim nepristopom na prvi narok za glavno obravnavo oziroma, če na narok pristopi, z njegovo nepripravljenostjo spustiti se v obravnavanje, ali neoporekanjem tožbenemu zahtevku.

Iz navedenega določila ZPP-77 izhaja med drugim tudi to, da obveznost podaje odgovora na tožbo nastopi na prvem naroku za glavno obravnavo, vse dotlej pa je odgovor na tožbo le toženčeva pravica (5. odstavek 285. člena ZPP-77). Glede na navedeno bi torej sodišče prve stopnje moralo upoštevati toženčev odgovor na tožbo, ki ga je podal na prvem naroku za glavno obravnavo. Ker ga ni, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP-99, zato je sodišče druge stopnje razveljavilo njegovo sodbo v izpodbijanem delu in mu vrnilo zadevo v novo sojenje.