Appeal court grants fee waiver for minor when tax payment would significantly reduce family subsistence funds.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se mld. toženec oprosti plačila sodnih taks.

[JEDRO]

Mld. toženec nima lastnih dohodkov in prejema le preživnino od očeta. Ta je določena glede na njegove potrebe, v okviru katerih pa niso ne predvideni ne zajeti izdatki za eventualne sodne postopke. Skupaj z materinim prispevkom pa glede na njeno nizko plačo ne more preseči pokritja potreb povprečnega otroka. S plačilom takse bi bila zato občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo mld. toženec in njegovi družinski člani.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog mld. toženca za oprostitev plačila sodne takse. Proti takšnemu sklepu se je pritožil mld. toženec. Navaja, da se je tožnik leta izmikal plačevanju preživnine, ko pa je končno pristal na plačevanje preživnine pred centrom za socialno delo, pa je vložil tožbo za njeno znižanje. Nesmiselno je, da bi sedaj zakonita zastopnica mld. toženca plačevala stroške. Še v vseh dosedanjih postopkih tožnika proti njima, sta bila oproščena plačila sodnih taks. Delo zakonite zastopnice poteka v treh izmenah in ji vzame ogromno energije, zdravja in časa.

Več kot polovico plače predstavljajo mesečni stroški. Pritožbi prilaga statistične podatke za družino dveh zakoncev z dvema otrokoma, iz katerih izhaja, da je minimalna poraba za otroka starega do 6 let 18.014,17 SIT mesečno, povprečna pa 26.775,45 SIT. Pritožba je utemeljena. Na podlagi 3. odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) sodišče (lahko) oprosti stranko plačila taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani (enako 1. odstavek 13.

člena Zakona o sodnih taksah - ZST, Ur. l. SRS, št. 1-1/90, s spremembami in dopolnitvami). Sodišče druge stopnje sledi statističnim podatkom, ki jih povzema sodišče prve stopnje in njegovim ugotovitvam o višini preživnine, ki jo prejema mld. tožnik, višini dohodkov njegove zakonite zastopnice in ugotovitvi, da živi v tričlanski družini, vendar je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da s plačilom sodne takse preživljanje mld. toženca in njegovih družinskih članov ne bo ogroženo, in zato zavrnilo predlog.

Za oprostitev plačila sodnih taks predvsem zadošča že, kot je razvidno iz citirane določbe 3. odstavka 168. člena ZPP, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja oziroma s katerimi se preživljajo njeni družinski člani. Gre torej za milejši pravni standard. Mld. tožnik nima lastnih dohodkov in živi v družinski skupnosti le z enim od staršev, od drugega pa prejema mesečno preživnino, določeno glede na njegove potrebe (129. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerji - ZZZDR, Ur. l.

SRS, št. 14/89). V smislu pokrivanja otrokovih rednih potreb pa niso predvideni in ne zajeti v preživnini tudi izdatki za eventualne sodne postopke. Tako je treba presojati vse dohodke mld. tožnika. Drugih dohodkov mld. tožnik nima. Zato preživnina v višini 19.030,00 SIT mesečno, ki skupaj s prispevkom drugega od staršev, ne more bistveno presegati pokritja povprečnih potreb povprečnega otroka v tričlanski družini in ni mogoče šteti, da sredstva, s katerimi se preživljajo mld. toženec in njegovi družinski člani, ne bi bila občutno zmanjšana.

Zlasti, ker tudi njegova zakonita zastopnica prejema nizko plačo (93.980,00 SIT mesečno), s katero preživlja še enega otroka. Stališče sodišča prve stopnje bi pomenilo, da je materina dolžnost plačati stroške sodnih taks za mld. tožnika. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je mld. toženca oprostilo plačila sodnih taks.