Inheritance of denationalized property determined by date of denationalization decision's legal force.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju.

[JEDRO]

V krog dedičev denacionaliziranega premoženja po pokojnem upravičencu, kateremu je bilo premoženje vrnjeno, se presoja po trenutku, ko je odločba o denacionaliaciji postala pravnomočna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine in dediče, ki zapuščino dedujejo ter odredilo vknjižbo solastninske pravice v zemljški knjigi. Zoper sklep o dedovanju se pritožuje M. D., zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka, ki je v tem, da je sklep pomanjkljivo obrazložen in ne dopušča možnosti, da bi bil sklep razumljiv oziroma da bi njegova utemeljenost izhajala iz obrazložitve. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa o dedovanju in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V pritožbi navaja, da je mnenje sodišča prve stopnje napačno, da glede na določbo 78. čl. Zakona o denacionalizaciji oporočna dedinja in zakoniti dediči po pokojni K. R. niso upravičeni do dedovanja zapustnikovega premoženja, dobljenega v denacionalizacijskem postopku. ZDEN glede situacije, ki je predmet tega postopka, nima določb. Zato veljajo pravila, ki izhajajo iz Zakona o dedovanju, na podlagi določb katerega je dedič samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja in vstopne pravice dedičev. Pritožnica je dedič po pokojni K. R. in zato opravičena do dedovanja v tem postopku.

Ni mogoče zaključiti, zakaj vstopna pravica dedičev v tem primeru ne velja, ker sodišče prve stopnje tega ni obrazložilo. Oporoka K. R. zajema premoženje, ki je predmet tega zapuščinskega postopka, saj oporoka govori o "vsem mojem premoženju", ne pa morda samo o nekem specifičnem premoženju. Zapustnica se je zavedala, da obstaja premoženje, ki je bilo njej in njenemu možu neopravičeno odvzeto in da obstaja možnost, da ga enkrat dobi nazaj. Pritožba ni utemeljena. Ne vzdrži pritožbena trditev pritožnice glede nerazumljivosti in nemožnosti preizkusa izpodbijanega sklepa (smiselno uveljavljanje kršitve določb postopka po 14. tč.

2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju - ZD). Sklep o dedovanju je namreč dovolj obširno obrazložen in obsega vse razloge, s katerimi se lahko preizkusi. Njegova utemeljenost izhaja iz obrazložitve, medtem ko se o vstopni pravici pritožnice po pokojni ženi zapustnika sodišča prve stopnje ni moglo izjavljati, ker takšne vstopne pravice ZD ne predvideva oziroma ne pozna. Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa o dedovanju ni ugotovilo niti kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo (78. čl. Zakona o denacionalizaciji - ZDEN) po katerem se dedovanje po umrlem upravičencu za premoženje, ki mu je bilo vrnjeno na podlagi ZDEN, uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, istega dne pa preide tudi zapuščina na njegove dediče. Krog dedičev, ki pridejo v poštev za dedovanje, se presoja po dnevu pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Zapustnikova žena je bila v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji že pokojna (otrok z zapustnikom nista imela), zato ona ne prihaja v poštev za dedovanje v tem postopku, niti ne zakoniti dediči po njej, kakor tudi ne oporočna dedinja po njej.

ZD namreč, kot je bilo že navedeno, ne predvideva vstopne pravice pri dedovanju po pokojnem zakoncu zapustnika v primeru, ko ta dva nista imela otrok. Zato je sodišče prve stopnje pravilno v izpodbijanem sklepu štelo za dediče le zakonite dediče po zapustniku, to so dediči drugega dednega reda (bratje in sestre ker staršev nima več živih, oziroma na podlagi vstopne pravice nečaki in nečakinje po bratih in sestrah, ki so bili z dnevom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji že pokojni). Ker kot dedič po zapustniku ne prihaja v poštev njegova pokojna žena oziroma na podlagi vstopne pravice njeni dediči, je okoliščina, katero premoženje vse obsega oporoka pokojne žene zapustnika, irelevantnega pomena za odločitev o pritožbi in se zato o pritožbenih navedbah glede te oporoke pritožbeno sodišče ne izjavlja.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).