Court dismisses enforcement objection due to lack of evidence on debt maturity and mutual obligations.

Sklep o neutemeljenosti ugovora se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.

[JEDRO]

Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - notarskega zapisa in sicer zaradi izterjave glavnice v znesku 8.772.300,00 SIT ter izvršilnih stroškov predloga, ki so odmerjeni na 107.903,00 SIT, medtem ko je predlog zavrnilo v delu, ki se nanaša na izterjavo zakonitih zamudnih obresti. Proti sklepu je ugovarjala dolžnica. V ugovoru navaja, da je želela predmetni nepremičnini odkupiti in je v ta namen naročila cenitev objektov, vendar pa to ni bilo v interesu upnice ter ostalih solastnic.

Iz tega razloga je bilo dogovorjeno, da bo dolžnica vzpostavila prejšnje stanje, garancija za to pa je izredno visoka pogodbena kazen, ki večkrat presega kupnino. Dalje dolžnica pravi, da je bila v skladu z določili pogodbe o začasni uporabi nepremičnin pripravljena ponovno vzpostaviti obe garaži na istem mestu in je v ta namen tudi pridobila Odločbo o izvedbi priglašenih del št. 351-185/99-440/RM z dne 2.4.1999 ter upnici poslala v podpis predlog Gradbene pogodbe. Upnica naj se z izvedbo priglašenih del ne bi strinjala. Dalje še navaja, da bi morala upnica v skladu s 3.členom pogodbe, izvajalcu nakazati sredstva za nabavo potrebnega materiala.

S takim ravnanjem in nenehnim nasprotovanjem je upnica sama povzročila nerealizacijo pogodbe. V dokaz svojih navedb je dolžnica predložila tudi pisne dokaze. Ugovor je bil vročen upnici, ki je nanj odgovorila ter predlaga njegovo zavrnitev. Upnica navaja, da je dolžnica dobro vedela, da ni realnih možnosti za postavitev objektov v prejšnjih dimenzijah do predvidenega roka. Navedbe dolžnice naj bi bile same s seboj v nasprotju, saj je že iz njih razvidno, da je dolžnica s svojo izpolnitvijo zamudila. Upnica predlaga, naj sodišče ugovor zavrne.

Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi. Ugovor kot pritožba je utemeljen. Izvršilni naslov v obravnavani zadevi je notarski zapis s pripojeno zasebno listino, to pa je pogodba o začasni uporabi nepremičnin. S to pogodbo se je dolžnica med drugim zavezala k plačilu pogodbene kazni, če do 31.3.1999 ne bo vzpostavila prejšnjega stanja. Ker sporne garaže v tem roku dolžnica ni na novo zgradila, je upnica vložila predlog za izvršbo in sodišče je upoštevaje zgoraj navedeno predlogu ugodilo.

V ugovornem postopku pa dolžnica opozarja še na druga določila pogodbe, ki k aktivnemu ravnanju zavezujejo tudi upnico. Dolžnica ji v ugovoru očita, da je pravzaprav upnica sama kriva, da ni prišlo do izpolnitve pogodbe. V ugovoru je predložila tudi vrsto dokazov, ki pa jih pritožbeno sodišče ne more samo presoditi. Ugovorne navedbe so takšne, da bi lahko, vkolikor bi se izkazale za resnične, pomenile razlog, ki preprečuje izvršbo (3.točka 55.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pogoj za izvršljivost notarskega zapisa je namreč med drugim tudi to, da je terjatev, ki iz njega izhaja, zapadla.

Zatrjevanih dejstev pa pritožbeno sodišče ne more šteti za resnične, saj jim upnica v odgovoru na ugovor nasprotuje (1.odstavek 58.člena ZIZ). Ker iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ne more samo presoditi o utemeljenosti ugovora, je sklep o neutemljenosti razveljavilo ter zadevo vrnilo prvemu sodišču, da vnovič odloči o ugovoru. V ponovljenem postopku naj sodišče, upoštevaje pogodbo, ki predstavlja sklop medsebojnih pravic in dolžnosti, vnovič pretehta vse predložene dokaze ter po potrebi razpiše narok, na katerem bo mogoče razčistiti vsa dejstva, od katerih je odvisna odločitev o utemeljenosti ugovora (3.odstavek 58.člena ZIZ).