Appeal dismissed; temporary order ceases effect when underlying case ends, allowing court to stop enforcement ex officio.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če je bila izvršba dovoljena na podlagi začasne odredbe, katere veljavnost je bila omejena do pravnomočno končanega pravdnega postopka, lahko izvršilno sodišče v skladu s 1. odst. 76. člena ZIZ tudi po uradni dolžnosti ustavi izvršbo. Z dnem, ko je bil pravnomočno končan pravdni postopek, so prenehali učinki začasne odredbe, s tem pa je nastal položaj, kot je v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek. Proti sklepu se pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialanega prava ter sodišču druge stopnje predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da Zakon o izvršbi in zavarovanju v 1. odst. 76. čl. določa, da poleg drugih primerov, ki so določeni v zakonu, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti tudi, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma, če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.

V obravnavani zadevi pa ni podan noben izmed navedenih razlogov za ustavitev izvršbe. Sklep o začasni odredbi je v svojem 2. odst. izreka res določal, da začasna odredba velja do pravnomočne rešitve pravdne zadeve I P 167/95. V obravnavani zadevi bi zato moral dolžnik dati predlog v smislu 1. odst. 278. čl. ZIZ, da naj se postopek ustavi in razveljavijo opravljena dejanja. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da bi dolžnik podal tak predlog. Pritožba ni utemeljena. Ni pravilno stališče upnika v pritožbi, ko meni, da naj bi prvo sodišče kršilo določbe postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, ker je ustavilo izvršilni postopek, ne da bi dolžnik to predlagal v smislu 1. odst. 278.

čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje izvršbe ni ustavilo na podlagi navedene določbe glede na to, da ni šlo za začasno odredbo, ki bi bila izdana pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka, pač pa je bila izdana v postopku zaradi motenja posesti pod opr. št. I P 167/95. Začasna odredba pa je bila izdana le za čas do pravnomočno končanega pravdnega postopka zaradi motenja posesti. Ta postopek, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa je bil pravnomočno končan dne 24.2.1999.

Tega dne so tudi prenehali učinki začasne odredbe in je nastal položaj, kot je v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen. V takem primeru pa lahko izvršilno sodišče v skladu s 1. odst. 76. čl. ZIZ tudi po uradni dolžnosti ustavi izvršbo. Sodišče prve stopnje je prav v skladu s to določbo izdalo izpodbijani sklep. Ker je torej prvostopna odločitev pravilna in zakonita, je zato sodišče druge stopnje upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.