Appeal dismissed; debt collector's objection under old ZIP law did not require proof, so enforcement was partially revoked.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik je ugovor proti sklepu o izvršbi vložil dne 7.10.1998, to je v času veljavnostni nekdanjega ZIP. Zato je potrebno pri odločanju o ugovoru uporabi določbe ZIP in ne dolčbe ZIZ. Dolžnik, ki je vložil svoj ugovor v času veljavnosti tedanjega ZIP, ni bil dolžan predložiti dokazov za svoje ugovorne trditve. Zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je ugovoru, čeprav ni bil podprt z dokazi ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter odločilo, da se postopek nadajuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. I 7155/98 z dne 17.3.1998 zaradi izterjave zneska 21.790,00 SIT, zakonitih zamudnih obresti in izvršilnih stroškov. Dolžnik je dne 7.10.1998 vložil ugovor zoper sklep o izvršbi z navedbo, da je dolgovani znesek v celoti poravnal. Prvostopno sodišče je v zvezi z dolžnikovim ugovorom izdalo sklep opr. št. I 7155/98 z dne 10.11.1998, s katerim je sklep o izvršbi razveljavilo v 2. tč. izreka, torej del sklepa, s katerim je dovoljena izvršba in nadalje odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.

Zoper zadnji sklep se pritožuje upnik in v pritožbi navaja, da dolžnik svojega dolga ni plačal, prav tako pa ugovoru ni priložil dokazov za svojo trditev, da je dolgovani znesek v celoti poravnal. Zato bi moralo sodišče izdati nov, popravljen sklep. Pritožba ni utemeljena. Vlogo upnika, vloženo dne 26.11.1998, je potrebno obravnavati kot pritožbo proti sklepu z dne 10.11.1998, ker je to po svoji vsebini. Te vloge ni mogoče upoštevati kot predlog za popravo sklepa, saj ne gre za napake v imenih in številkah ali druge očitne pisne ali računske pomote ali pomanjkljivosti glede oblike ali neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom.

Upnikova pritožba torej zatrjuje, da upnik ni priložil dokazov za trditev, da je dolgovani znesek poravnal. To drži, vendar ta okoliščina ne more pripeljati do drugačne odločitve, kot jo je v izpodbijanem sklepu sprejelo prvostopno sodišče, ki je sicer ob pravilni odločitvi navedlo napačno pravno podlago za tako odločitev. Sklicevalo se je namreč na 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in na 1. odst. 61. čl. ZIZ ter na 2. odst. 62. čl. ZIZ. Uporaba navedenega zakona pa v tem primeru ni pravilna, saj je bilo potrebno uporabiti določbe prej veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (ZIP).

Ugovorni postopek je bil namreč v prejšnjem zakonu urejen drugače in sicer po 55. in po 55. a čl. ZIP ni bila potrebna obrazložitev ugovora proti sklepu o izvršbi, prav tako pa v fazi ugovora ni bilo potrebno predložiti dokazov za utemeljitev ugovora. V danem primeru je prvostopno sodišče sklep o izvršbi izdalo dne 17.3.1998, dolžnik pa je ugovor proti sklepu o izvršbi vložil dne 7.10.1998, to je v času veljavnosti nekdanjega ZIP. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je namreč pričel veljati dne 15.10.1998. Dolžnik, ki je vložil svoj ugovor v času veljavnosti nekdanjega ZIP, torej ni bil dolžan predložiti dokazov za svoje ugovorne trditve, iz česar sledi, da je o dolžnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine prvostopno sodišče pravilno odločilo v skladu z 2. odst.

55. a čl. ZIP, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba in da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej v pravdnem postopku. Glede na navedeno je zaključiti, da je prvostopno sodišče s svojo odločitvijo pravilno uporabilo določbe postopka in da je zato pritožba neutemeljena. Glede na to jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.