Appeal dismissed; debtor failed to prove significant loss or meet general conditions for execution delay under ZIZ.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe, ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj v predlogu za odlog izvršbe v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov, zato je zavrnitev njegovega predloga za odlog izvršbe, ne glede na morebitni obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ, upravičena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Ker mu je bil odgovor upnika na njegov predlog za odlog izvršbe vročen šele skupaj z izpodbijanim sklepom, meni, da je sodišče prve stopnje s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker mu ni dalo možnost odgovoriti na navedbe upnika. Graja tudi na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, češ da niso podani posebno upravičeni razlogi iz drugega odstavka 71.

člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ), saj bi moralo sodišče, če je menilo, da za to ni dokazov, dolžnika pozvati, da predlog v tem smislu dopolni. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v "dopolnitev dokaznega postopka". Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, da ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj v predlogu za odlog izvršbe v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov.

Tudi če bi dolžnik sicer dokazal katerega od primerov za odlog izvršbe iz 1. do 8. točke prvega odstavka 71. člena ali drugega odstavka 71. člena ZIZ, je odločitev sodišča prve stopnje že zaradi ugotovljene neizpolnitve splošnega pogoja za odlog izvršbe pravilna. Pri tem ne vzdrži pritožbena navedba dolžnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje, če je menilo, da predlog zaradi nedokazanih trditev ni utemeljen, pozvati, da predlog v tem smislu dopolni. Za navajanje dejstev in predlaganje dokazov v postopku velja tako imenovano razpravno načelo.

Po določbi prvega odstavka 7. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati vse dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodišče odloča le o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev (drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), to pa v primeru, če stranka dokazov ne predlaga, niti ni mogoče. Prav tako v zakonu ni nobene podlage za trditev dolžnika, da bi mu moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa vročiti v odgovor upnikov odgovor na njegov predlog za odlog izvršbe.

Vročitve kot jo zahteva dolžnik, zakon ne predvideva, saj bi lahko pomenila nesmiselno "vročanje v nedogled" in nasprotje z določbo ZIZ o potrebnem hitrem postopanju v postopku izvršbe in zavarovanja (prvi odstavek 11. člena ZIZ). Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da pritožbeni razlogi dolžnika niso podani, svoj namen, da se izvršba za nekaj časa odloži, pa je dolžnik kljub temu dosegel. Pritožbeno sodišče je še preverilo, ali so morda podani azlogi, na katere mora pritožbeno sodišče v skladu z določbami drugega odstavka 350.

člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Ker teh ni ugotovilo, je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Določbe ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.