Appeal dismissed; enforcement order confirmed where statutory 15-day voluntary performance period expired but claim not statute-barred.

Ugovor kot pritožba se zavrne in se sklep o izvršbi potrdi.

[JEDRO]

Če v sodni odločbi kot izvršilnem naslovu ni določen rok za prostovoljno izpolnitev denarne obveznosti, ta znaša 15 dni.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 11.1.2000, K 112/95, dovolilo izvršbo z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin, zaradi izterjave njegovemu zagovorniku po uradni dolžnosti priznane nagrade. Dolžnik v ugovoru navaja, da niti izpodbijani sklep niti sklep okrožnega sodišča, ne izpolnjujeta pogojev iz 1. odst. 44. člena ZIZ. V kazenskem postopku mu je bil zagovornik po uradni dolžnosti določen prav zato, ker ni imel sredstev za plačilo odvetnika. Ker svojih rednih dohodkov nima oz. so prenizki za preživljanje, ga je sodišče dolžno oprostiti zahtevanega plačila.

Prošnja za oprostitev je že vložena in v kopiji predložena pritožbi. Dolžnik končno še opozarja, da je rok za izterjavo že potekel in torej zadeva zastarana. Sodišče prve stopnje je ugovor ocenilo za neutemeljen in ga zato odstopilo višjemu sodišču v odločitev kot o pritožbi (2. odst. 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ugovor ni utemeljen. Obravnavana izvršba je, kot je že uvodoma povedano, dovoljena na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. K 112/95. Nobenega dvoma ni, da je to primeren izvršilni naslov v smislu določbe 1. točke 2. odstavka 17.

člena ZIZ, po kateri je tak naslov izvršljiva sodna odločba. Čeprav sicer v navedenem sklepu rok za prostovoljno izpolnitev dolžniku naložene denarne obveznosti ni določen, se po določilu 2. odst. 313. člena ZPP (v zvezi s čl. 15 ZIZ) šteje, da ta rok znaša 15 dni. Ker je sklep K 112/95 postal pravnomočen 24.1.2000, je omenjeni izpolnitveni rok pred vložitvijo izvršilnega predloga 5.4.2000, očitno že pretekel. Odločba je tako izvršljiva (1. odst. 19. člena ZIZ). Izpodbijani sklep o izvršbi pa vsebuje tudi vse v 1. odstavku 44.

člena predpisane elemente, ki so razvidni iz predloga kot njegovega sestavnega dela. Pritožbeni očitki o neprimernosti izvršilnega naslova in nepopolnosti sklepa o izvršbi torej niso utemeljeni. Dolžnikova zatrjevana plačilna nesposobnost in slabo premoženjsko stanje pa na samo dovolitev izvršbe na podlagi veljavnega izvršilnega naslova ne vplivata, saj ne predstavljata nobenega od razlogov iz 55. člena ZIZ, ki izvršbo preprečujejo. Tak razlog tudi ni v kazenski zadevi, iz katere izvira izvršilni naslov, vloženi predlog za oprostitev plačila stroškov postopka.

Ob izpolnjenih predpostavkah iz 71. člena ZIZ bi na tej podlagi eventuelno bilo mogoče predlagati le odlog izvršbe. Iz že navedenih datumskih podatkov končno jasno sledi, da terjatev tudi ni zastarana. Gre namreč za terjatev, ki je ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo (24.1.2000), take terjatve pa po določilu 1. odst. 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zastarajo v 10 letih. Izpodbijani sklep o izvršbi je torej pritožbeno sodišče potrdilo (3. odst. 58. člena ZIZ).