Appeal allowed; execution halted; costs must be claimed before advance deposit return order.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (za znesek 1.472,40 SIT) razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe je treba izvršitelja pozvati, da priglasi svoje stroške, saj so ti stroški, stroški izvršilnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo in izvršiteljici naložilo, da takoj po prejemu sklepa vrne upniku prejeti predujem v znesku 18.000,00 SIT. Zoper ta sklep, in sicer glede zneska 1.472,40 SIT, se pritožuje izvršiteljica. Navaja, da sodišče zahteva, da izvršiteljica vrne celoten predujem v višini 24.000,00 SIT (pravilno 18.000,00 SIT), čeprav so ji nastali določeni stroški in zato ni logično, da se zahteva celotno povračilo, ne da bi bila izvršiteljica pri tem pozvana za predložitev stroškov, ki so ji nastali.

Po določbi tar. št. 11, prva alinea Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom znaša strošek za seznanitev spisa in vpis v evidenco 25 točk, kar pomeni 1.000,00 SIT. Izvršitelj ima stroške tudi pri plačilu računovodskih storitev, ki jih izvršitelji obračunavajo na osnovi računovodske tarife SRKRD, ki je bila sprejeta dne 11.5.2000 in ni vključena v tarifo, vendar pa je potrebno za vknjižbo stroškov oziroma predujma plačati po tej tarifi 136,20 SIT in za razknjižbo istega predujma prav tak znesek.

Tudi strošek položnic na banki v znesku 200,00 SIT je strošek, če pa gre za poštno banko pa zaračunajo celo 1 % od višine sredstev. Predlaga torej, da se ji priznajo stroški v skupnem znesku 1.472,40 SIT in v tem obsegu predlaga razveljavitev sklepa. Pritožba je utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 291. čl. določa, da je izvršitelj upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje. Člen 292 tega zakona pa določa, da so stroški izvršitelja stroški izvršilnega postopka ali postopka zavarovanja.

Če naj torej izvršitelj dobi povrnjene stroške v primeru ustavitve izvršbe, kot je v tem primeru, mora imeti seveda možnost, da te stroške priglasi. Te možnosti pa pritožnica v tem postopku ni imela, saj je sodišče istočasno s sklepom o ustavitvi izvršbe naložilo izvršiteljici, da mora vrniti celotni predujem v znesku 18.000,00 SIT. Pritožbeno sodišče zato enako kot pritožnica meni, da bi jo moralo sodišče prve stopnje, predno ji je naložilo, da vrne predujem, pozvati, da priglasi stroške, ki so ji ali če so ji nastali. V danem primeru uveljavlja pritožnica stroške v skladu s tar.

št. 11, po kateri izvršitelju pripada plačilo storitve v stalnem znesku za seznanitev s spisom in vpis v evidenco. Izvršiteljica v pritožbi navaja tudi dejanske stroške, ki jih ima s predujmom oziroma z njegovim vračilom. Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preuranjeno naložilo izvršiteljici vračilo celotnega predujma in je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo za znesek, za katerega se izvršiteljica pritožuje, to je 1.472,40 SIT. V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je pritožnica upravičena do plačila za svoje delo v skladu z 291.

čl. ZIZ oziroma v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Pritožbeno sodišče je torej v skladu s 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje, da po dopolnjenem postopku odloči o stroških izvršiteljice.