Appeal allowed; advance payment deemed timely despite erroneous mailing to wrong court.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal overturned the first-instance decision to suspend enforcement, ruling that the advance payment was made on time. The creditor submitted proof of payment on June 8, 2000, which the first court incorrectly treated as late because the document was mistakenly sent to the wrong court. The appellate court held that the statutory consequence for late payment only applies if the payment itself is late, not merely if the proof of payment is lost in transit.
Legislator headnote
AI generated3. odst. 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; The failure to submit proof of advance payment to the correct court does not constitute a late payment if the payment was actually made within the statutory deadline.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Iz kopije naloga za prenos, ki ga je upnik priložil vlogi z dne 13.6.2000 izhaja, da je predujem v višini 15.445,00 SIT plačal dne 8.6.2000 s pologom na račun, kot ga je v svojem sklepu navedlo sodišče prve stopnje. Listine v spisu potrjujejo, da je upnik predujem plačal pravočasno.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba na premičnine ustavi. Svojo odločitev je oprlo na 3. odst. 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), z obrazložitvijo, da upnik v postavljenem roku ni doplačal predujma za stroške za opravo izvršbe. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da je predujem doplačal 08.06.2000, kar je razvidno tudi s kopije potrdila o vplačilu. Potrdilo o vplačilu je bilo pomotoma poslano na Okrajno sodišče v Ljubljani, vendar je šteti, da je bil predujem pravilno in pravočasno plačan.
Pritožba je utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, saj v konkretnem primeru za posledico, predvideno v 3. odst. 38. člena ZIZ, ni podlage. Iz podatkov v spisu namreč ni mogoče zaključiti, da predujem za stroške ni bil plačan pravočasno. Iz kopije naloga za prenos, ki ga je upnik priložil vlogi z dne 13.06.2000, izhaja, da je predujem v višini 15.445,00 SIT plačal dne 08.06.2000, s pologom na račun, kot ga je v svojem sklepu z dne 01.06.2000 navedlo sodišče prve stopnje. Da je upnik sklep s pozivom k založitvi predujma prejel 05.06.2000, pa je razvidno iz povratnice v spisu, pripete k listovni številki 13.
Listine v spisu tako potrjujejo pritožbene navedbe upnika o tem, da je predujem plačal pravočasno. Glede na to, da je posledica iz 3. odst. 38. člena ZIZ, predvidena le za primer, da upnik predujma za stroške ne plača v postavljenem roku, ne pa tudi za primer, da sodišču ne predloži dokazila o plačilu (ki je bilo pomotoma poslano Okrajnemu sodišču v Ljubljani), je bilo potrebno pritožbi upnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo, v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ, vrniti sodišču prve stopnje, da z izvršbo nadaljuje.