Court dismisses debtor's appeal for enforcement as unreasoned and unsupported by facts under ZIZ. Debt remains valid.

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dolžnik sam nosi svoje stroške ugovora.

[JEDRO]

S splošnimi, nedoločnimi in povsem neizkazanimi trditvami (da ne obstaja temelj za upnikovo terjatev) dolžnik ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen. Če dolžnik na sodišču prevzame sklep o izvršbi z vsemi prilogami, je s tem vročitev pravilno opravljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 641.165,00 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da zaradi napačnega naslova dolžniku sklep o izvršbi ni bil vročen. Če bi dolžnik prejel dokumentacijo, na podlagi katere upnik izterjuje svojo terjatev, bi vložil ugovor in v pravdnem postopku dokazal, da ne obstaja temelj za upnikovo terjatev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53.

čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55.

čl. ZIZ oziroma ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sicer držijo dolžnikove pritožbene navedbe o napačni vročitvi sklepa o izvršbi, vendar je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. Ig 99/02055 z dne 2.11.2000 potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi razveljavilo. Iz uradnega zaznamka Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 29.9.2000 (list. št. 13), je razvidno, da je dolžnik navedenega dne prejel sklep o izvršbi z vsemi prilogami, zato je bila navedenega dne vročitev sklepa o izvršbi na sodišču veljavno opravljena (1. odst. 132.

čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Dolžniku je bila s tem dana možnost, da navede dejstva in predloži dokaze, s katerimi bi izpodbijal upnikovo terjatev, zato so vse ugovorne navedbe v zvezi z nepravilno vročitvijo in napačnim naslovom brezpredmetne, saj je sodišče prve stopnje klavzulo o pravnomočnosti že razveljavilo kot neutemeljeno. Dolžnik v ugovoru navaja, da bi v pravdnem postopku lahko dokazal, da ne obstoji temelj upnikove terjatve, vendar ne navede nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve.

S tako splošnimi, nedoločnimi in povsem neizkazanimi trditvami (da ne obstaja temelj za upnikovo terjatev) dolžnik tudi ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.

Ker dolžnik z ugovorom ni uspel, mora sam nositi svoje stroške ugovornega postopka (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).