Appeal dismissed; court has discretion to estimate enforcement costs under ZIZ and ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljane dismissed the appellant's appeal against a first-instance order requiring a 75,000 SIT advance payment for enforcement actions. The appellant argued the amount exceeded tariff rates and requested installment payments, but the court found no merit in these claims. The court ruled that the lower court properly exercised its discretion to estimate future costs based on the distance between the executor and debtor, and that the appellant's blanket rejection of the decision was legally unfounded.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 38. čl. ZIZ; 11. čl. Pravilnika o tarifi; 2. odst. 350. čl. ZPP; 2. točka 365. čl. ZPP; 15. čl. ZIZ: The court has the authority to determine the amount of an advance payment for enforcement based on its own assessment of anticipated costs, and a party's general objection to this assessment without challenging specific cost items is legally inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene predvidoma nastalih stroškov, kar je sodišče prve stopnje storilo in svojo oceno tudi primerno obrazložilo. Upnik s pritožbo ne izpodbija utemeljenosti ali višine posameznih konkretnih postavk predvidenih stroškov izvršbe, temveč pavšalno oporeka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je jasno določena v zakonu (2. odst. 38. čl. ZIZ), zato so vsa pritožbena izvajanja o obremenitvi za upnika ter negotovosti uspeha rubeža pravno neupoštevna.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo izvršitelja ter naložilo upniku, da v roku osmih dni založi predujem za opravo dejanj izvršbe v znesku 75.000,00 SIT. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da znaša naloženi predujem več kot plačilo za dve opravili po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. list RS, št. 32/2000, v nadaljevanju: Pravilnik), kar je za upnika močno obremenjujoče. Predlaga, da sodišče določi predujem v višini 150 % tar.
št. 1 ali pa odredi obročno plačevanje predujma, kar omogoča 11. čl. Pravilnika. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ocenilo, katera izvršilna dejanja bodo predvidoma potrebna (rubež in cenitev premičnin, dražba, opravila po tar. št. 11 Pravilnika) ter kateri stroški bodo izvršitelju predvidoma nastali (kilometrina - izvršitelj je iz Novega mesta, dolžnik pa iz Šentjerneja). Enajsti člen Pravilnika jasno določa, da sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene predvidoma nastalih stroškov, kar je sodišče prve stopnje storilo in svojo oceno tudi primerno obrazložilo.
Upnik s pritožbo ne izpodbija utemeljenosti ali višine posameznih konkretnih postavk predvidenih stroškov izvršbe, temveč pavšalno oporeka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je jasno določena v zakonu (2. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), zato so vsa pritožbena izvajanja o obremenitvi za upnika ter negotovosti uspeha rubeža pravno neupoštevna. Iz vsega povedanega izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, upnikova pritožba pa neutemeljena.
Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preiskusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).