Appeal against enforcement agent appointment dismissed; appeal against advance payment order rejected due to lack of legal interest.

Pritožba zoper prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi. Pritožba zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa se zavrže.

[JEDRO]

Dolžnik za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanj ni neugoden.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26.09.2000 za izvršitelja določilo M. O. iz Postojne (prvi odstavek izreka). V drugem odstavku izreka pa je upniku naložilo, da v osmih dneh založi 160.000,00 SIT predujma. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Navedel je, da je bil po plačilu celotne kupnine sestavljen primopredajni zapisnik. Od tega dne so bili pridobitelji (A d.o.o. in mag. J. G.) lastniki nepremičnin po prodajni pogodbi z dne 29.05.1996 in lastniki vseh poslovnih deležev po notarskem zapisu. Ob prvi obletnici nakupa pa je prišlo do požara.

J. G. je uspel usposobiti dve manjši hali na isti lokaciji, v katerih pa dolžnik ni proizvajal. Ustanovil je nov subjekt B Tovarna ... d.o.o., ki je vpisan v sodnem registru pod 1/30948/00 z dne 06.10.1998 in začel z novo proizvodnjo. Na območju P... v Cerknici tako že dve leti deluje nov subjekt, dolžnik pa na navedenem naslovu nima premičnin ali nepremičnin, ki bi bile lahko predmet rubeža. Pritožba dolžnika zoper prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena. Svojo odločitev, da se za izvršitelja določi M. O. iz Postojne, je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 289.

člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V navedeni določbi so opredeljeni pogoji, ki jih mora pri določitvi izvršitelja v konkretni zadevi upoštevati sodišče prve stopnje. Dolžnik v pritožbi ni navedel razlogov, zaradi katerih nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da se za izvršitelja določi M. O. iz Postojne. Zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v tem delu preizkusilo glede bistvenih kršitev določb postopka, na katere, poleg pravilne uporabe materialnega prava, pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350.

člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo dolžnika zoper prvi odstavek izpodbijanega sklepa zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo na podlagi določbe 2. točke 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožba dolžnika zoper drugi odstavek izpodbijanega sklepa pa ni dovoljena. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oz. pravni interes (3. odst. 343.

člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik za pritožbo zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden. V drugem odstavku izpodbijanega sklepa je namreč sodišče prve stopnje plačilo predujma v znesku 160.000,00 SIT naložilo upniku in ne dolžniku. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika zoper drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).