Appeal dismissed; creditor must prove business relationship and debt in separate civil proceedings.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Dolžnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Dolžnik je navedel dejstva, s katerimi je obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Obstoj pravnega razmerja in terjatve pa bo moral v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem dokazati upnik.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je dne 19.09.2000 s sklepom razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. Ig 2000/03569 z dne 11.08.2000 v 2. točki izreka in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo pravdno sodišče. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navedel je, da zakon določa, da mora dolžnik poleg dejstev, s katerimi ugovor utemelji, predložiti tudi dokaze. Ker dolžnik dokazov ni predložil, je zahteval, da se izpodbijani sklep razveljavi in sklep o izvršbi z dne 11.08.2000 obdrži v veljavi.

Nadalje je navedel, da ni resnična dolžnikova trditev, da ni prejel računa. Prav na podlagi dodatne zahteve je 19.07.2000 v spis vložil kopijo računa št. 148/97 z dne 30.12.1997. Tudi ugovorna navedba, da ni naročil opreme, ni resnična. Dokumentacija, ki jo je v spis predložil dolžnik se nanaša na fizično osebo, čeprav je iz knjigovodske dokumentacije razvidno, da je opremo naročila pravna oseba. Tudi predloženi blagajniški prejemek se nanaša na fizično osebo, dolžnik pa ga je predložil, ker drugega dokaza nima. Upnik je še pojasnil, da se vsa njegova dokumentacija v tej zadevi nanaša na pravno osebo (dolžnika).

Da je bil dolžnik v dogovoru z upnikom pa potrjuje tudi dejstvo, da je dolžnik del dolga že plačal z asignacijsko pogodbo z dne 09.09.1998. Zato je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa. Dolžnik je na ugovor odgovoril in predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne in upniku naloži, da mu povrne stroške postopka. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je, glede na vsebino upnikove pritožbe, preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). V skladu z določbo 2. odst. 53. člena ZIZ mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje.

Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer je ugovor neobrazložen in je kot tak, po navedenem določilu ZIZ, neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da mu upnik v dokumentih navedene stanovanjske opreme ni izročil, ker je ni nikoli naročil. Z navedenimi dejstvi je dolžnik obrazloženo oporekal obstoju poslovnega razmerja med strankama in s tem tudi obstoju terjatve. Obstoj poslovnega razmerja med strankama bo moral dokazati upnik, saj dolžnik v zvezi z zatrjevanim negativnim dejstvom dokazov po naravi stvari ne more predložiti.

Svojo ugovorno trditev, da je opremo naročila in tudi plačala Č. S., stanujoča na Š..ovi .. v Ljubljani, pa je dolžnik podkrepil tudi z dokaznim predlogom za njeno zaslišanje in predloženim blagajniškim prejemkom (priloga B2). Zato je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika pravilno štelo za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Odločitev, kot je razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa, je tako povsem v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. Ob tem sodišče druge stopnje upniku še pojasnjuje, da sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ne more ugotavljati obstoja poslovnega razmerja in ne ocenjevati dokazov.

Ocena dokazov, kadar je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, je pridržana pristojnemu pravdnemu sodišču (2. odst. 62. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 434. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Obstoj poslovnega razmerja med strankama in iz njega izvirajočo terjatev, ki jo na podlagi verodostojne listine, uveljavljal v tem izvršilnem postopku, bo moral, glede na že zapisano, dokazati upnik v pravdnem postopku. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZIZ. V skladu z določbo 6. odst. 38. člena ZIZ mora upnik dolžniku na njegovo zahtevo povrniti le tiste izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Odgovor na pritožbo zoper sklep pa po zakonu ni predviden, zato bo moral dolžnik, stroške, ki so mu v zvezi z odgovorom nastali, nositi sam.