Appeal dismissed; mandatory chamber membership fees constitute a public duty tax, not a voluntary contribution.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Gospodarska zbornica Slovenije je z zakonom ustanovljena oseba javnega prava, ki ima javna pooblastila in svoje naloge izvršuje v javnem interesu. Zaradi obveznega članstva pa ima članski prispevek - članarina (s katero se financira) značaj javne dajatve.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je 03.06.1999 razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 97/04898 z dne 24.04.1997 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka). V 2. točki izreka pa je toženi stranki še naložilo, da tožeči stranki povrne stroške pravdnega postopka. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Navedla je, da je zakon, ki GZS omogoča priviligiran status (glede na pridobivanje dohodka) protiustaven. Ni mu znano, da bi se včlanil v zbornico. Članarina predstavlja neke vrste davek.

Meni, da bi se morali vprašati, na čem temelji upravičenost takega priviligiranja in kdo je tisti, ki naj to financira. To ne morejo biti male družbe. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi vztraja pri trditvi, da je plačevanje članarine povezano s članstvom, ki naj bi bilo prostovoljno. Ker se sama v Gospodarsko zbornico Slovenije (v nadaljevanju GZS) ni včlanila, tudi ni prevzela obveznosti plačevanja članarine. Vendar je že sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da je članstvo v GZS obvezno.

Zakon o Gospodarski zbornici v 1. členu določa, da se podjetja v GZS včlanijo na podlagi navedenega zakona. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-290/96 z dne 11.06.1998 (Ur.l. RS št. 49/98). Ustavno sodišče je sicer odločilo, da je Zakon o Gospodarski zbornici Slovenije v neskladju z ustavo in Državnemu zboru naložilo, da neskladnost odpravi. Vendar je pri tem ugotovilo, da je GZS z zakonom ustanovljena oseba javnega prava, ki ima javna pooblastila in svoje naloge izvršuje v javnem interesu.

Zaradi obveznega članstva v GZS pa ima članski prispevek - članarina (s katero se financira) značaj javne dajatve. Ker gre za obvezno dajatev, ki je vezana na prisilno članstvo v GZS, so pritožbene trditve tožene stranke, da članarine ni dolžna plačevati, ker se v GZS ni včlanila, neutemeljene. V navedeni odločbi Ustavnega sodišča pa je tudi odgovor na pritožbene očitke o "priviligiranem statusu" GZS. Članarina, ki so jo dolžni plačevati gospodarski subjekti - obvezni člani zbornice - je namenjena financiranju dejavnosti GZS.

Odločitev zakonodajalca, da dolžnost financiranja omeji na člane zbornice, pa je po mnenju Ustavnega sodišča ustavno dopustna. GZS je bila ustanovljena zato, da opravlja naloge, ki so v javnem interesu. Dobro opravljanje teh nalog pa koristi tudi članom GZS. Glede na to, da je članstvo v GZS in s tem plačevanje članarine za toženo stranko obvezno, višini in zapadlosti računov za plačilo članarine pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjala, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo preizkusilo še glede kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365.

člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP/77). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka (2. odst. 354. člena ZPP/77) in da je pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo na podlagi 368. člena ZPP/77 potrdilo. Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l.

RS št. 26/99).