Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL sklep I Cpg 1394/1999 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.1394.1999 AI generated

Appeal dismissed; partial success in court means each party bears their own litigation costs under ZPP/77.

Case Number VSL sklep I Cpg 1394/1999
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appellant's appeal regarding the allocation of litigation costs, upholding the first-instance court's decision. The appellant argued for full cost recovery because the defendant only partially paid the debt before the main hearing, claiming they had not yet known the debt was satisfied. The court ruled that since the appellant only partially succeeded in the main proceedings, the first-instance court correctly applied the law requiring each party to bear their own costs.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP/77), 2. odst. 154. člen: In cases of partial success in litigation, the court may decide that each party bears its own litigation costs based on the achieved success.

Keywords

AI generated
partial success in litigation allocation of litigation costs Zakon o pravdnem postopku appellant bears own costs partial payment of debt

Cited Legislation

AI generated
2. odst. 154. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77)
1. odst. 158. člen ZPP/77
1. odst. 167. člen ZPP/77
2. odst. 365. člen ZPP/77
2. odst. 354. člen ZPP/77
1. odst. 166. člen ZPP/77
1. odst. 498. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated
VSL sklep I Cpg 597/2010
Court allows choice between unjust enrichment and damages claims when both conditions are met.
VSL sodba IV Cp 46/2016
Appeal dismissed; divorce granted when one spouse unilaterally ends the marriage relationship. One party's unilateral decision to end the marriage is sufficient grounds for dissolution. The court upheld the first-instance judgment. The appeal was rejected because the first-instance court correctly found the marriage unsustainable. The court ruled that one spouse's unilateral decision to end the marriage is sufficient grounds for dissolution. The appeal was rejected because the first-instance court correctly found the marriage unsustainable. The court ruled that one spouse's unilateral decision to end the marriage is sufficient grounds for dissolution. The appeal was rejected because the first-instance court correctly found the marriage unsustainable. The court ruled that one spouse's unilateral decision to end the marriage is sufficient grounds for dissolution.
VSL Sklep II Cpg 276/2018
Appeal court partially allowed costs claim, rejecting second preparatory application as unnecessary and non-contributory to dispute resolution.
VDS sklep Pdp 1499/2002
Appeal allowed; employer reassignment of union agent requires union consent if motivated by union activity.
Sodba II Ips 327/97
Supreme Court dismisses appeal; claim barred by statute of limitations against insurer for third-party tortfeasor.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Iz izreka sodbe je razvidno, da je tožeča stranka z zahtevkom le delno uspela. Zato je odločitev sodišča prve stopnje povsem v skladu z 2. odst. 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da v primeru delne zmage v pravdi, sodišče lahko odloči glede na doseženi uspeh, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Če bi tožeča stranka tožbo glede plačanega dela glavnice umaknila takoj, ko je zvedela, da je bil del zahtevka izpolnjen, bi sodišče prve stopnje lahko toženi stranki naložilo, da plača tudi tožnikove pravdne stroške. Vendar tožeča stranka tega, niti na naroku dne 07.07.1999, ni storila.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je 07.07.1999 v 3. točki izreka sodbe odločilo, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške pravdnega postopka. Zoper navedeni izrek o stroških (3. točko izreka sodbe), se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je v pravdi v celoti uspela, saj je tožena stranka dolgovano glavnico plačala šele na dan glavne obravnave 17.05.1999, s podatki o plačilu pa na dan glavne obravnave tožeča stranka ni razpolagala. Za postopek je kriva tožena stranka, saj vtoževanega zneska ni plačala v predpisanem roku in tako s svojim ravnanjem povzročila nastanek pravdnih stroškov, ki predstavljajo priglašene odvetniške storitve in stroške ter sodno takso za sodbo.

Tožeča stranka je predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in odloči o povračilu stroškov pravdnega postopka tako, da toženi stranki naloži plačilo vseh priglašenih stroškov pravdnega in pritožbenega postopka. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v 2. točki izreka sodbe z dne 07.07.1999 delno (za glavnico, ki je bila plačana 17.05.1999) razveljavilo sklep o izvršbi in zahtevek v tem delu zavrnilo. Iz izreka sodbe je tako razvidno, da je tožeča stranka z zahtevkom le delno uspela. Zato je odločitev sodišča prve stopnje povsem v skladu z 2. odst. 154.

člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77), ki določa, da v primeru delne zmage v pravdi, sodišče lahko odloči glede na doseženi uspeh, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ob tem ne gre prezreti, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki v celoti priznalo stroške izvršilnega postopka, saj jih je štelo za potrebne. Če bi tožeča stranka tožbo glede plačanega dela glavnice umaknila takoj, ko je zvedela, da je bil del zahtevka izpolnjen, bi sodišče prve stopnje lahko toženi stranki naložilo, da plača tudi tožnikove pravdne stroške.

Vendar tožeča stranka tega niti na naroku dne 07.07.1999 ni storila. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi o stroških odločilo po 1. odst. 158. člena ZPP/77. Kadar je izrek o stroških vsebovan v sodbi, se sme izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep (1. odst. 167. člena ZPP/77). Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane odločitve o stroških ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožba. Sklep sodišča prve stopnje je preizkusilo tudi glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP/77) in pri tem ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka (2. odst. 354.

člena ZPP/77) in da je pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na 1. odst. 166. člena ZPP/77. Glede na to, da tožeča stranka s pritožbo ni uspela bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498.

člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).