Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL sklep I Cpg 1330/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.1330.2000 AI generated

Appeal dismissed; applicant failed to prove financial insolvency or danger to creditor claims under ZIZ Art. 270.2. ZIZ Art. 270.2; ZPP Art. 365.2; ZPP Art. 15; ZPP Art. 365.1; ZPP Art. 365.2; ZPP Art. 365.3; ZPP Art. 365.4

Case Number VSL sklep I Cpg 1330/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's rejection of the request for a provisional order freezing real estate. The applicant argued poor financial status and inability to pay, but the court found no danger to creditor claims as required by law. Since the first-instance court correctly assessed that the applicant failed to meet the statutory threshold for issuing a provisional order, the appeal was rejected.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 2. odst. 270. člena; ZPP 2. tč. 365. člena: A provisional order may only be issued if the applicant demonstrates a specific danger that enforcement of their claim will be rendered impossible or significantly difficult due to the debtor's disposal of assets; mere allegations of financial distress without proof of such danger are insufficient.

Keywords

AI generated
provisional order insolvency proceedings danger to claims asset disposal ZIZ Article 270 ZPP Article 365 creditor protection

Cited Legislation

AI generated
2. odst. 270. člena ZIZ
S trditvami o slabem finančnem stanju dolžnika in o njegovi plačilni nesposobnosti ni izkazana nevarnost v smislu 2. odst. 270. člena ZIZ.
2. tč. 365. člena ZPP
15. člen ZIZ
365. člen ZPP
1. odst. 36. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji
AI generated
VSL sklep I Cp 1759/2002
Appeal dismissed; interim injunction denied when interim marking provides superior protection for property rights claims.
VSM Sklep I Cp 717/2023
Appeal dismissed; good faith prerequisite for adverse possession not met due to lack of probable claim under ZIZ Art. 272.1. Good faith is a cumulative material condition.
VSL sklep I Cpg 208/2005
Appeal dismissed; plaintiff failed to prove concrete danger of asset dissipation required for interim order under ZIZ.
VSL sklep II Cp 1995/2013
Appeal dismissed; post-mortem property disposition agreements are generally void regarding denationalized assets unless explicitly included.
VSL sklep II Cp 2223/2015
Appeal dismissed; applicant failed to prove concrete danger of asset dissipation for interim order.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

S trditvami o slabem finančnem stanju dolžnika in o njegovi plačilni nesposobnosti ni izkazana nevarnost v smislu 2. odst. 270. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče toženi stranki S. d.o.o., prepovedalo odtujiti ali obremeniti nepremičnino, parc. št. xxx/2 in yyy/1, vpisani pri vl.št. ccc k.o. P. Proti temu sklepu je tožeča stranka vložila dne 5.4.2000 pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje predložilo dne 4.12.2000 višjemu sodišču v obravnavanje. V pritožbi tožeča stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.

Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da izda začasno odredbo oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da ni utemeljen nobeden izmed uveljavljenih pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse razloge, ki jih je tožeča stranka navedla za utemeljenost predlagane začasne odredbe in pravilno zaključilo, da ni izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je nevarnosti, da bi bila zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena.

Sodišče druge stopnje se z vsemi razlogi sodišča prve stopnje strinja. Tožeča stranka v pritožbi v bistvu ponavlja že prej zatrjevana dejstva, zato s temi pritožbenimi trditvami ne more uspeti. V pritožbi na novo zatrjevano dejstvo, da je bil na toženo stranko predlagan začetek postopka prisilne poravnave, na odločitev o predlagani začasni odredbi nima vpliva. Dejstvo, ki je razvidno iz sodnega registra, da je bil dne 26.4.2000 začet postopek prisilne poravnave nad toženo stranko, bi bilo le še dodaten razlog za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe (glej 1. odst. 36.

čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur.l. RS 67/93-52/99). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).