Loan contract claim upheld; defense of destroyed collateral and insolvency rejected as irrelevant.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je tožeča stranka dokazala, da je svoj del posojilne pogodbe izpolnila, mora tožena stranka vrniti neplačani del posojila. Pri tem ne morejo biti relevantni ugovori, da je stvar, katero je toženec kupil s posojilom, uničena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in obsodilo tožene stranke na plačilo 4.651.667,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.7.1998 dalje do plačila. Proti tej sodbi vlaga pritožbo prvo tožena stranka. Sodišče je sodilo v prid monopolistični rentski zavarovalnici, ne glede na to, da je pojasnil okoliščine izpred 6 let na relaciji Kočevje Novo mesto in med naivnimi posamezniki, ki so mislili, da jim ponujajo med in mleko. V resnici so jim podtaknili stare, iztrošene tovornjake brez tehničnega pregleda.

Počuti se opeharjenega in meni, da nič ne dolguje. Poleg tega nima sredstev za preživljanje, saj je bil prisiljen prodati stanovanje, da je lahko popravil kamion. Prosi za ponovno obravnavo, da bo lahko zbral vse dokaze. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka v pravdi zahteva vračilo posojila, ki ga je prvo tožena stranka dobila po posojilni pogodbi z dne 21.7.1973 (priloga A 1). Šlo je za namensko posojilo za nakup tovornega vozila. V prometni nesreči je bilo nato vozilo popolnoma uničeno in prvo tožena stranka ni več plačevala posojil.

Drugo in tretje tožena stranka sta bili zavezani kot porok in proti njima je sodba pravnomočna, saj nista vložila pritožbi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolg zapadel, saj bi toženec moral dolg vrniti do 21.7.1998. Sodišče je nato ugotovilo, da je toženec plačal sedem obrokov, naprej pa dolga ni plačal. Zato je na podlagi posojilne pogodbe dolžan plačati še preostale zneske skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila. Pritožnik v pritožbi trdi, da je šlo za nepošteno ravnanje tožeče stranke.

Pri tem pa v pritožbi ne pojasni, zakaj meni, da gre za nepošteno ravnanje tožeče stranke. Ugovor tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da če bi tožena stranka menila, da je bila pogodba sklenjena s kakšno napako volje, bi morala z ustrezno tožbo takšno pogodbo izpodbijati. Dokler pogodba velja, drugih ugovorov pa ni, mora stranka pogodbo izpolniti. Tožena stranka še ugovarja, da je bil tovornjak, katerega je kupil, tehnično slab. Ti ugovori so vezani na prodajno pogodbo za nakup tovornjaka, ki ni predmet tega postopka.

Sodišče je vezano na tožbeno podlago in tožbeni zahtevek, kakor tudi na obrambo tožene stranke (2. člen ZPP/77). Zato niso mogoči ugovori iz drugih poslov, ki jih eventuelno imata pravdni stranki, pa nista predmet tega postopka. Nazadnje tožena stranka še ugovarja, da ni plačilno zmožna. Tudi ti ugovori ne morejo vplivati na pravilnost rešitve te zadeve. V pravdi ima tožena stranka le tiste ugovore, ki so vezani na tožbeni zahtevke in podlago, kar je v tem primeru sklenitev pogodbe in izvrševanje veljavno sklenjene pogodbe s strani obeh pogodbenih strank.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stonje (358. člen ZPP/99).