Insurance claim dismissed due to security breach; appeal allowed to retry with new evidence proving no causal link.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court dismissed the claim for 8 million SIT against the insurer, citing the insured's failure to lock the vehicle and leaving the ignition key in the car. The appellant argued that the thief possessed a duplicate key obtained at a car wash, rendering the insured's negligence irrelevant to the theft. The appellate court found the causal link unproven and ordered a retrial to allow the introduction of the criminal case file.
Legislator headnote
AI generateds. 5. točka 1. odst. 9. čl. splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska; Po kršitvi zaščitnih ukrepov zavarovalnica ne krije škode, razen če ni vzpostavljen vzročni zvezi med kršitvijo in nastankom škode.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Po splošnih pogojih zavarovalnica ne krije škode na zavarovani stvari zaradi kršitve zaščitinh ukrepov. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, kar tožeča stranka navaja trditve in ponuja dokaz v smeri odsotnosti vzročne zveze med tatvino avtomobila in tožnikovo kršitvijo zaščitnih ukrepov.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 8.000.000,00 SIT, to je zavarovalnine zaradi nastanka zavarovalnega primera tatvine tožnikovega osebnega avtomobila na podlagi zavarovalne pogodbe med strankama o zavarovanju avtomobilskega kaska. Prvostopno sodišče se je oprlo na splošne pogoje za zavarovanje avtomobilskega kaska M-AK-98 in sicer na 5. točko 1. odst. 9. čl. pogojev, po kateri zavarovanje ne krije škode na zavarovani stvari zaradi kršitve zaščitnih ukrepov. Tožnik ni zaklenil avtomobila in je ključ pustil v ključavnici motorja v kontaktu, s čimer je zavestno izničil delovanje zaščitnih ukrepov (alarma in zaščitne kode).
Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP. V pritožbi navaja, da prvostopno sodišče ni izvedlo potrebnih dokazov, saj je tožnik predlagal vpogled v kazenski spis, v katerem je povzročitelj škode opisal, kako je vzel tožnikovo vozilo. Iz kazenskega spisa je razvidno, da teče preiskava zoper odgovorne v avtopralnici, kjer je bilo tožnikovo vozilo večkrat na čiščenju. V kazenskem postopku se je pokazalo, da gre za povezavo med osebami avtopralnice, kjer je obdolženec dobil možnost dostopa do ključa tožnikovega vozila, s tem pa tudi možnost narediti dvojnik ključa vozil.
Glede na okoliščine, v katerih je prišlo do tatvine vozila, obstaja velika verjetnost, da bi bilo vozilo v vsakem primeru odvzeto in to brez ozira na to, ali ga je tožnik zaklenil ali ne, oziroma ali je bil ključ v vozilu. Obdolženec je namreč imel pri sebi dvojnik ključa, do katerega je prišel v avtopralnici in bi ga tudi uporabil, če vozilo ne bi bilo odklenjeno. Za obdolženca je bilo torej bistveno samo to, da dobi vozilo na samem, to je v takšnih okoliščinah, ko ga ne bi videli ali prepoznali. Odgovora na pritožbo tožene stranke pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker ta kljub pozivu prvostopnega sodišča ni predložila pravilnega pooblastila za pooblaščenca, ki naj bi jo v tej pravdi zastopal.
Pritožba je utemeljena. Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji predlagala izvedbo dokaza z vpogledom v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Kpr 82/99 (spisa okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, opr. št. Kt 3620/98), kjer se vodi preskava zoper obdolženega P. G. zaradi kaznivega dejanja velike tatvine. Prvostopno sodišče je dokazni predlog zavrnilo, pri čemer razlogov za opustitev izvedbe tega dokaza ni navedlo. Pritožba ponavlja potrebnost izvedbe predlaganega dokaza, sklicujoč se na posebne okoliščine, ki naj bi bile razvidne iz kazenskega spisa in sicer naj bi imel obdolženec storitve kaznivega dejanja velike tatvine pri sebi dvojnik ključa tožnikovega avtomobila, ki naj bi ga pridobil na nezakonit način in naj bi tako imel možnost odvzema vozila ne glede na to, ali bi ga tožnik zaklenil ali ne.
Tožeča stranka se torej sklicuje na odsotnost vzročne zveze med tatvino avtomobila in tožnikovo kršitvijo zaščitnih ukrepov ter za tako trditev ponuja tudi dokaz. Pritožbeno sodišče meni, da gre za relevantni ugovor, na katerega bo mogoče odgovoriti šele po izvedbi predlaganega dokaza (oziroma konkretnih dokazov, ki jih bo na podlagi podatkov kazenskega spisa podala tožeča stranka). Zato je bilo treba na podlagi 3. odst. 370. čl. ZPP/77 pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V novem postopku bo potrebno pribaviti zgoraj označeni kazenski spis in izvesti tiste dokaze, izvirajoče iz tega spisa, ki jih bo kot relevantne predlagala tožeča stranka. Ta bo morala tudi navesti pravilen naziv tožene stranke, pri kateri je glede na podatke tega spisa očitno prišlo do statusne spremembe. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP/77.