Court dismisses objection to jurisdiction after enforcement ruling, stating initial court cannot later claim incompetence.

Za postopanje v tej izvršilni zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Črnomlju.

[JEDRO]

Okrajno sodišče se v izvršilnem postopku potem, ko je izdalo sklep o izvršbi, ne more več izreči za krajevno nepristojno.

[OBRAZLOŽITEV]

V uvodoma navedeni izvršilni zadevi je upnik predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložil pri Okrajnem sodišču v Črnomlju. Le-to je njegovemu predlogu ugodilo in sklep o izvršbi izdalo, o neobrazloženem ugovoru, ki ga je dolžnica zoper njega vložila, pa je že odločilo sodišče druge stopnje. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi je Okrajno sodišče v Črnomlju izdalo sklep, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi, ki jo je zato po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

Slednje je temu višjemu sodišču predlagalo, naj odloči o sporu o pristojnosti. Meni namreč, da se sodišče po izdaji sklepa o izvršbi ne more več izreči za krajevno nepristojno. Če dolžnica res prebiva na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, potem bi Okrajno sodišče v Črnomlju pravilno ravnalo, če bi le postavilo izvršitelja z območja Okrajnega sodišča v Ljubljani, ne da bi se pri tem izreklo za krajevno nepristojno. Za postopanje v tej zadevi je po mnenju pritožbenega sodišča krajevno pristojno Okrajno sodišče v Črnomlju.

Izvršilni postopek teče v dveh fazah. V prvi fazi sodišče odloči o tem, ali so podane zakonske predpostavke za dovolitev izvršbe v korist določenega upnika in proti določenemu dolžniku in se v primeru ugotovitve, da so te predpostavke podane, zaključi s sklepom o izvršbi; gre za takoimenovano fazo odločanja o izvršbi. Tej sledi druga faza, v kateri se v prvi fazi dovoljena izvršba dejansko opravi. Odločanje o pravnih sredstvih, vloženih zoper sklep o izvršbi, spada v prvo fazo. Toda čeprav se obe fazi izvršilnega postopka po prej povedanem med seboj vsebinsko razlikujeta, zakon predvideva pristojnost istega sodišča tako za dovolitev, kot tudi za opravo izvršbe.

Vendar pa v posebej predpisanih primerih lahko pride do delitve pristojnosti po fazah postopka. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ) določa pravila o krajevni pristojnosti izvršilnih sodišč za vsako od sredstev izvršbe in zavarovanja. Upnik je v konkretnem primeru izvršbo predlagal z rubežem dobroimetja dolžnice na kateremkoli računu, akreditivu ali podobnem naslovu, z rubežem osebnih dohodkov, drugih prejemkov iz delovnega razmerja, prejemkov iz socialnega zavarovanja in drugih stalnih denarnih prejemkov in končno z rubežem in cenitvijo premičnih stvari dolžnice, ki se nahajajo na njenem naslovu ter z njihovo cenitvijo, prodajo in poplačilom upnika.

Na izvršbo na plačo in druge stalne dejarne prejemke dolžnika je s 182. v zvezi s 100. členom ZIZ predpisana krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče; enako velja po določbi 136. člena ZIZ za izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih. Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine je po določbi 77. člena ZIZ pristojno sodišče, na območju katerega so stvari, če v predlogu to ni navedeno, pa tisto sodišče, na katerega območju ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.

Za odločitev o konkretnem predlogu je odločilno, da zakon o izvršbi in zavarovanju ne loči več, katero sodišče je pristojno za odločitv o predlogu za izvršbo in katero za opravo izvršbe. To lahko pomeni le, da se krajevna pristojnost izvršilnega sodišča določa ob vložitvi predloga za izvršbo in da se kasneje ob morebitni spremembi stalnega prebivališča dolžnika, do katere pride po izdaji sklepa o izvršbi, ne more to sodišče več izreči za krajevno nepristojno. Okrajno sodišče v Ljubljani ima zato prav, ko meni, da bi moralo ne glede na to, da se je dolžnica tekom postopka preselila na območje Okrajnega sodišča v Ljubljani, izvršbo opravljati Okrajno sodišče v Črnomlju.

Seveda pa bo lahko slednje navedeno sodišče, če bodo tako terjali razlogi ekonomičnosti in učinkovitosti oprave izvršbe, skladno z določili 2. odstavka 289. člena ZIZ, določilo izvršitelja z območja Okrajnega sodišča v Ljubljani.