Appeal dismissed; court upheld enforcement advance deposit decision as no procedural violation occurred.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the debtor's appeal and confirmed the first-instance court's decision regarding the enforcement advance deposit. The debtor argued they were not the service provider and claimed the creditor's fault, but failed to provide specific grounds for the appeal. The court ruled that the first-instance judge did not commit any essential procedural violations and correctly applied the Enforcement Act and relevant regulations when setting the deposit amount.
Legislator headnote
AI generatedArticle 15 of the Enforcement Act; Article 365, paragraph 2 of the Civil Procedure Act: An appeal against a decision on the amount of an advance deposit for an enforcer is inadmissible if no specific grounds are stated and the first-instance court did not commit any essential procedural violations requiring ex officio correction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Presoja sklepa o določitvi višine predujma za izvršitelja po uradni dolžnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za izvršitelja določilo J.Z.; odločilo, da se predujem 4.000,00 SIT, položen na žiro račun sodišča, nakaže na izvršiteljev žiro račun in upniku naložilo, da mora v osmih dneh založiti še 4.000,00 SIT predujma na izvršiteljev žiro račun. Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil dolžnik, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da ni naročnik RTV storitev.
Opozarja na krivico, ki mu jo dela upnica. Pritožba ni utemeljena. Dolžniku velja uvodoma pojasniti, da je sklep o izvršbi z dne 27.3.1998, opr.št. I 98/00307, s katerim je dolžniku med drugim naloženo, da poravna terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški, že postal pravnomočen 15.5.1998, zato v tej fazi postopka ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki bi preprečevali izvršbo (1. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu, kot ga narekuje 2. odst. 350.
čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ. Le-ta je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega ali izvršilnega postopka, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo, to je ZIZ, Pravilnik za opravljanje službe izvršitelja (Ur.l. RS št. 32/99) in Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS št. 32/2000). V zvezi z višino predujma na podlagi lastne ocene sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče zaključuje, da je le-ta takšna, da bo komajda zadoščala za kritje stroškov, ki bodo nastali z opravo dejanj izvršbe (seznanitev s spisom in vpis v evidenco, oprava rubeža in prodaja zarubljenih premičnih stvari, tar.
št. 1, 3 in 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom), zato podrobnejša obrazložitev v tej smeri s strani sodišča prve stopnje ni bila potrebna. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene kršitve, na katero je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).