Appeal granted; criminal prosecution for forgery dismissed due to absolute statute of limitations expiration.

Pritožbi zagovornikov obd. H. A. se ugodi in se izpodbijana sodba tako spremeni, da se obtožba, da naj bi obd. H. A. krivo listino uporabil kot pravo s tem, da je meseca oktobra 1994 na Mestnem sekretariatu za notranje zadeve za potrebe registracije osebnega avtomobila znamke Mercedes, številka šasije WDB2011221A572063 in številka motorja 60191110339833 predložil uvozno carinsko deklaracijo številka 27435, račun podjetja A & K, uradno potrdilo za registracijo motornega vozila in zapisnik o tehničnem pregledu vozila štev. 02451124, vse te dokumente pa je prejel od C. A., ki jih je v celoti ponaredil tako, kot je to opisano v točki 1./ obtožnega predloga, vozila pa mu ni uspelo registrirati zaradi določenih pomanjkljivosti v zapisniku o tehničnem pregledu vozila, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odst. 256. člena KZ po 4. točki člena 357 ZKP z a v r n e . Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odst. 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun.

[JEDRO]

Pregon za kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odst. 256. člena KZ, za katero je predpisana kazen do dveh let zapora, ki naj bi bilo storjeno oktobra 1994, ze zastaralo z začetkom oktobra leta 2000. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornikov ugodilo in je izreklo po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilno sodbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je v izpodbijani sodbi pod točko I. izreklo zavrnilno sodbo zoper obd. A. C., pod točko II. pa prav tako zavrnilno sodbo zoper obd. A. A.. V delu sodbe pod točko III. pa je obd. H. A. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odst. 256. člena KZ. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo in v njej določilo kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka. Proti navedeni sodbi sta se pritožila obdolženčeva zagovornika iz vseh pritožbenih razlogov.

Predlagala sta ugoditev pritožbi in spremembo sodbe tako, da naj obdolženca oprosti obtožnega predloga ali pa da naj se izpodbijana sodba razveljavi. Nato pa sta pravočasno še dopolnila pritožbo, v kateri poudarjata, da je kazenski pregon zoper obdolženca zastaral in da naj se obtožni predlog zavrne. Višja državna tožilka N. L. R. je predlagala ugoditev pritožbi in zavrnitev obtožnega predloga zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona. Pritožba je utemeljena. Iz izreka obsodilnega dela sodbe izhaja, da naj bi obdolženi H. A. storil kaznivo dejanje ponarejaja listin po I. odst. 156.

člena KZ meseca oktobra 1994. Za kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odst. 256. člena KZ je predpisana kazen zapora do dveh let. Za zastaranje kazenskega pregona v obravnavani zadevi še vedno veljajo določbe Kazenskega zakonika o zastaranju kazenskega pregona pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev, ki so začele veljati 23.4.1999, ker so za obdolženca ugodnejše. Po Kazenskem zakonu, ki ga je treba uporabiti, kazenski pregon ni več dovoljen, če je obdolženec obravnavan za tako kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, če je preteklo tri leta od storitve kaznivega dejanja.

Kazenski pregon pa zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona. Absolutno zastaranje torej nastopi takrat, če je preteklo šest let od storitve kaznivega dejanja. Ker se obdolžencu torej očita, da naj bi kaznivo dejanje storil oktobra 1994, je glede na nedoločenost datuma zastaranje nastopilo z začetkom oktobra leta 2000. Zato pritožnika utemeljeno navajata tako že v pritožbi kot zlasti v dopolnjeni pritožbi, da je nastopilo absolutno zastaranje. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornika ugodilo in je obtožbo, da naj bi meseca oktobra 1994 obd.

H. A. storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odst. 256. člena ZKP po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo. Ker je bila obtožba zavrnjena, je pritožbeno sodišče po členu 96/I ZKP odločilo še, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odst. 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornikov bremenijo proračun.