Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Kp 766/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.KP.766.2000 AI generated

Court acquits defendant of forgery when acting as authorized agent despite lack of formal registration.

Case Number VSL sodba I Kp 766/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the defense's appeal and acquitted the defendant of forgery charges. The first-instance court had convicted the defendant for using a company seal without authorization, but the higher court found he was acting as an authorized representative of the company. Consequently, the court determined the essential element of unauthorized use was absent and ordered the charges to be dropped.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o kazenskem postopku 1. tč. 358. čl.; Zakon o kazenskih zakonih 5. tč. 257. čl.: An act of forgery requires unauthorized use of a seal; if the actor acts as a legitimate agent, the unauthorized element is missing and the act is not criminal.

Keywords

AI generated
unauthorized seal use authorized agency forgery of documents criminal acquittal appellate review agent liability ZKP 358. člen

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi zagovornice obdolženca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženi L. P. po 1. tč. 358. čl. ZKP o p r o s t i obtožbe, da je krivo javno listino, katero je predhodno sam napravil uporabil tako, da je neupravičeno uporabil pravi pečat s tem, da je dne 7.8.1997 nabavil okoli 140 kubičnih metrov hlodovine smreke in jelke pri Kmetijski zadrugi L..., izročil dva akceptna naloga Agencije RS za plačilni promet št. C6046015 in št. C6046075, na katera je odtisnil pečat družbe x d.o.o. Jesenice, T... 52, čeprav do uporabe pečata ni bil upravičen, saj sta bili edini pooblaščenki za zastopanje družbe A.

P. in M. Č.. Akceptni nalog pa je javna listina na podlagi 18. in 19. čl. Zakona o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Ur. list RS št. 48/94); s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po 5. tč. 257. čl. KZ v zvezi s 3. in 1. odst. 256. čl. KZ. Stroški kazenskega postopka iz 1. od 5. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP in potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice obremenjujejo proračun.

[JEDRO]

Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe samo ugotovilo, da je obdolženec v resnici delal in ravnal po pooblastilu podjetja, za katerega je nabavil les (ki je bil kasneje samo deloma plačan), ni neupravično uporabil pravi pečat podjetja na akceptnem nalogu, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin. Ker je bila torej protipravnost njegovega ravnanja izključena, je sodišče druge stopnje pritožbi njegove zagovornice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdoženca iz razloga po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za navedeno kaznivo dejanje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega storitve očitanega kaznivega dejanja in mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 1 (eno) leto zapora in preizkusno dobo 3 (treh) let, mu odvzelo akceptna naloga ter protislovno odločilo glede plačila stroškov kazenskega postopka, (da je dolžan plačati stroške kazenskega postopka, katerih plačila ga je oprostilo). Zoper takšno sodbo se je pritožila zagovornica obdolženca zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve kazenskega zakona ter predlagala razveljavitev sodbe.

Višji državni tožilec - svetnik J. S. z Višjega državnega tožilstva v Ljubljani je v pisnem mnenju predlagal ugoditev pritožbi v predlaganem obsegu. Pritožba je utemeljena. Kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin po 5. tč. 257. čl. KZ stori, kdor napravi listino tako, da neupravičeno uporabi pravi pečat ali znamenje. Neupravičenost tedaj predstavlja konstitutivni element obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe samo ugotavlja, da je obdolženec izročil direktorju Kmetijske zadruge L... akceptna naloga, ki sta že bila opremljena s pečatom, pri čemer tudi ni dvoma, da je tedaj nastopal kot zastopnik družbe X d.o.o.

Jesenice, torej podjetja, katerega lastnik je bila njegova žena, ni mogoče šteti, da je neupravičeno uporabil pravi pečat te družbe. Čeprav za obstoj obdolžencu očitanega kaznivega dejanja sploh ni pomembno, ali in kako naj bi predhodno sam napravil krivo javno listino, pa gotovo s tem, ko je oba akceptna naloga podpisal s svojim podpisom ter spredaj pridal besedico "za", tudi kaznivega dejanja po čl. 256. KZ ni mogel storiti. Kriva je namreč tista listina, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj. Čeprav obdolženec ni bil registrirani podpisnik podjetja, ki ga je zastopal, ni napravil krivi listini, ko se je na akceptna naloga sam podpisal.

To bi storil le v primeru, če bi na akceptnih nalogih ponaredil podpis pooblaščenk za zastopanje A. P. ali M. Č.. Ob povedanem zato obdolženec ni neopravičeno uporabil pečat in tedaj ni pravne podlage za sklep, da je bilo njegovo ravnanje protipravno. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijano sodbo spremenilo in obdolženca iz razlogov v 1. tč. 358. čl. ZKP obtožbe oprostilo. Odločba o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 1. odst. 96. čl. ZKP.