Court dismisses appeal arguing 'two persons' includes exactly two, rejecting defense's three-person minimum claim.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana rejected the defense lawyer's appeal against a bail extension order. The defense argued that the crime of illegal border crossing requires at least three people, not two, while the prosecution and lower court maintained that the Criminal Code treats 'two persons' and 'more than two persons' identically. The court upheld the original decision, confirming that the statutory definition of 'two persons' encompasses exactly two individuals and that the defendant's flight risk remained high given his pending criminal proceedings.
Legislator headnote
AI generatedčl. 311/2 KZ; čl. 127/2 tč. 4, 212/I tč. 2, 213/3, 218/3, 315/2 KZ: The term 'two persons' in the Criminal Code includes exactly two individuals and is legally equivalent to 'more than two persons' for the purpose of qualifying the crime of illegal border crossing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obtoženčevega zagovornika se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
"Več oseb" kot zakonski znak kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po čl. 311/II KZ bo podan že v primeru, kadar bo storilec spravil čez mejo najmanj dve osebi, saj KZ v nobenem primeru ne razlikuje med dvemi in več osebami, ampak ta dva pojma celo izrecno izenačuje (čl. 127/2 tč. 4, 212/I tč. 2, 213/3, 218/3, 315/2).
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje zoper obdolženca podaljšal pripor iz pripornega razloga po 1. tč.
1. odst. 201. čl. ZKP ob izreku sodbe. Zoper takšen sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik ter ob smiselni uveljavitvi pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja predlagal, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in obtoženca izpusti na prostost. Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev pritožbe. Pritožba ni utemeljena. Senat pritožbenega sodišča se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da se je z izvedbo dokazov na glavni obravnavi v pravnomočni obtožnici ugotovoljen utemeljeni sum le še potrdil ter dodatno utemeljil tudi z izrekom obsodilne sodbe.
Pravilni so tudi zaključki o obstoju pripornega razloga begosumnosti, saj je obtoženec tujec, ki ga kot državljana Republike Hrvaške, ki sicer živi in biva v Italiji, na Slovenijo veže le ta kazenski postopek, ki pa še ni pravnomočno končan. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazana velika in realna nevarnost, da bi se obtoženec na prostosti izmikal temu kazenskemu postopku, še posebej sedaj, ko mu je sodišče prve stopnje izreklo zaporno kazen. Ob povedanem zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam obtoženčevega zagovornika, da v ravnanju obtoženca niso podani vsi zakoniti znaki očitanega kaznivega dejanja, saj zmotno meni, da je pod zakonsko opredelitev "več oseb" mogoče uvrstiti le tri ali več oseb, nikakor pa dveh, kot je to storilo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru.
Kazenski zakonik namreč ne pozna razmejitev med dvemi ali več osebami, ampak nasprotno ta dva pojma celo v številnih členih izenačuje kot enakovredno kvalificirano obliko storitve temeljnega kaznivega dejanja (npr. v čl. 127/2 tč. 4, 212/I tč. 2, 213/3, 218/3, 315/2). Zato ni pravilno stališče pritožnika, da obtoženec ni uresničil zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja po 2. odst. 311. čl. KZ. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno (3. odst. 402. čl. ZKP).