Appeal allowed; appellate court reversed first instance for lack of territorial jurisdiction over tort claims.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita in zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Kopru. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Za sojenje v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti, pristojno tudi sodišče, na katerega območju je bilo storjeno dejanje, ali sodišče, na katerega območju je nastopila škodljiva posledica.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je 23.04.1999 razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 364.575,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 34.309,00 SIT od 13.04.1995 do plačila, od zneska 296.091,00 SIT od 24.05.1995 do plačila in od zneska 34.175,00 SIT od 23.06.1995 do plačila. Toženi stranki je še naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Ugovor tožene stranke glede krajevne nepristojnosti pa je s sklepom zavrnilo. Zoper navedeno sodbo in sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Navedla je, da je sodišče prve stopnje nepravilno odločilo, da je krajevno pristojno za odločanje v predmetnem sporu. Škodna posledica je namreč nastopila na cesti pri Obrovu, torej na območju koprskega okrožnega sodišča. Izplačilo zavarovalnine ni škodna posledica. Nadalje je še navedla, da je njen zavarovanec za vtoževano škodo lahko le krivdno odgovoren. Pri presoji odgovornosti pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo upoštevati določbe 81. člena in naslednjih Zakona o cestah. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kaj je bil njen zavarovanec dolžan storiti, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Več kot plužiti in posipati cestno podjetje ne more. Na strani voznikov pa je potrebna posebna previdnost med vožnjo po zasneženih cestah pri temperaturi pod lediščem. Zavarovanec tožeče stranke je kljub oznaki "spolzko vozišče" vozil s hitrostjo, ki je presegala primerno hitrost. Ob tako malomarni in prehitri vožnji niti na suhi cesti ne bi mogel ustaviti pred oviro. Hitrosti zavarovanca tožeče stranke pa sodišče prve stopnje v razlogih sodbe niti ni ugotavljalo. Tožena stranka je predlagala razveljavitev sodbe in zahtevala povračilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo ugovarjala krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Novem mestu za odločanje v predmetnem sporu. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo z obrazložitvijo, da je v smislu 52. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) krajevno pristojno za odločitev v sporu, saj je škodna posledica nastopila na sedežu tožeče stranke, ko je ta svojemu zavarovancu izplačala zavarovalnino. Stališče sodišča prve stopnje je napačno. V 1. odst. v zvezi s 3. odst. 52.

člen ZPP/77 je določeno, da je za sojenje v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti, pristojno tudi sodišče, na katerega območju je bilo storjeno dejanje, ali sodišče, na katerega območju je nastopila škodljiva posledica. Za pristojnost po kraju nastanka škode (forum loci delicti commissi) govorijo predvsem praktični razlogi: na tem kraju je navadno največ dokazov o škodnem dogodku in obsegu škode. Kraj nastanka škode pa je lahko le kraj, kjer je prišlo do škodljivega delovanja.

V konkretnem primeru je to kraj, kjer je prišlo do prometne nesreče. Pritrditi je pritožniku, da izplačilo zavarovalnine ni škodljiva posledica, saj gre za pogodbeno obveznost zavarovalnice ob nastanku zavarovalnega primera (glej 1. odst. 919. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Kraj škodnega dejanja je, kot je bilo že zapisano, kraj kjer je prišlo do prometne nesreče. Tudi škodljive posledice (poškodbe na avtomobilu zavarovanca tožeče stranke) so nastale na istem kraju. Glede na to, da je do škodnega dejanja in škodljivih posledic prišlo pri kraju Obrov na območju Okrožnega sodišča v Kopru, naslovno sodišče za odločitev v sporu ni krajevno pristojno.

Sodišče prve stopnje je na ugovor tožene stranke izpodbijani odločbi nepravilno odločilo, da je krajevno pristojno. Ker se je tožena stranka zaradi tega pritožila, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke 2. odst. 354. člena ZPP/77. Ostalih uveljavljanih pritožbenih razlogov sodišče druge stopnje ni obravnavalo, saj je pritožbi ugodilo že zaradi opisane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Izpodbijano sodbo in sklep je na podlagi 1. odst. 369. člena ZPP/77 razveljavilo ter zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Kopru, kot krajevno pristojnemu sodišču.

O pritožbenih stroških tožene stranke bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 166. člena ZPP/77). Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).