Appeal court dismisses debt objection as irrelevant to the final judgment basis under enforcement law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the debtor's objection to the enforcement order, confirming the lower court's decision to proceed with execution. The debtor argued that pre-judgment chain compensations invalidated the final court ruling, but the court found these arguments irrelevant to the enforcement process. Since the enforcement relies on the final judgment's validity, the debtor must have raised such defenses during the original trial rather than in the enforcement stage.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 2. odst. 53. čl.; 1. odst. 55. čl.; 3. odst. 58. čl.: Objections to enforcement based on facts preceding the final judgment are inadmissible unless they constitute grounds for stopping execution under the enforcement law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Vse dolžnikove ugovorne trditve in predloženi dokazi se nanašajo na leti 1997 in 1998, torej na čas pred izdajo sodbe. Te razloge bi mogel in moral uveljavljati že v postopku, iz katerega izhaja pravnomočni izvršilni naslov, medtem ko z njimi v izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ne more (več) uspeti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Pg 850/98 z dne 27.10.1999, ki je postala pravnomočna dne 30.3.2000) zaradi izterjave 3,729.776,00 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in med drugim navedel, da so pripravili in podpisali več verižnih kompenzacij, zato ni nobene osnove, da je bila sodba v imenu ljudstva napisana taka, kot je. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53.
čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navajati in dokazovati pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55.
čl. ZIZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se obravnavani izvršilni postopek vodi na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne sodbe, na katerega je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen. Vse dolžnikove ugovorne trditve in predloženi dokazi se nanašajo na leti 1997 in 1998, torej na čas pred izdajo sodbe. Te razloge bi dolžnik mogel in moral uveljavljati že v postopku, iz katerega izhaja pravnomočni izvršilni naslov (in jih je glede na podatke v spisu nekatere tudi - neuspešno - uveljavljal), medtem ko z njimi v izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ne more (več) uspeti.
V ugovoru dolžnik ne navaja nobenega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ, zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.