Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 974/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.974.2000 AI generated

Court dismisses appeal against enforcement order due to debtor's failure to substantiate third-party rights claim.

Case Number VSL sklep II Cpg 974/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the appeal against an enforcement order, upholding the first-instance court's decision to execute a judgment. The debtor raised an objection claiming a third party held rights to the property, but the first-instance court rejected this as unreasoned. The appellate court ruled that the objection was inadmissible because the debtor failed to provide facts and evidence proving the third-party rights, rendering the objection legally irrelevant under the Enforcement Act.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 53. člen; ZIZ 55. člen: An objection to an enforcement order is deemed unreasoned and inadmissible if the debtor fails to substantiate the facts supporting the claim of third-party rights, as such rights do not automatically prevent enforcement without proper legal standing and proof.

Keywords

AI generated
enforcement order third party rights unreasoned objection Enforcement Act substantiation of facts legal standing procedural admissibility

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Presoja o (ne)obrazloženosti ugovora dolžnika, ki se je skliceval na okoliščino, da ima tretji pravico na predmetih izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi ugodilo predlogu upnika za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe in dovolilo predlagano izvršbo, stroške upnika pa odmerilo na 37.380,00 SIT. Proti navedenemu sklepu o izvršbi je vložil dolžnik pravočasen ugovor iz vseh ugovornih razlogov, v katerem navaja, da ni nikoli opravljal poslovne dejavnosti na naslovu Kranj, K... ulica . Na tem naslovu je stanovanje, ki je v lasti zakonite zastopnice dolžnika in njenega moža. Ugovor je sodišče prve stopnje štelo za neobrazložen. Zato ga je v skladu z 2. odst. 54.

čl. ZIZ odstopilo pritožbenemu sodišču, naj o njem odloči kot o pritožbi. Pritoženo sodišče je ugovor tako tudi obravnavalo. Pritožba ni utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 53. členu določa, da mora biti ugovor obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer je ugovor neobrazložen in se kot tak šteje za neutemeljenega. To določbo je treba razlagati v povezavi s 55. členom ZIZ, ki določa razloge za ugovor zoper sklep o izvršbi. Tako bo moč šteti, da je ugovor obrazložen le, če so v njem navedeni razlogi, ki preprečujejo izvršbo.

Razlogi, ki jih dolžnik navaja v svojem ugovoru pa niso takšni. Dolžnik namreč ne more uspešno uveljavljati ugovora, češ da ima nekdo tretji na predmetih, ki šele bodo morda predmet rubeža, pravico, ki preprečuje izvršbo (prim. 64. čl. ZIZ). Za takšen ugovor je legitimirana oseba, ki se na to pravico sklicuje. Ugovorne trditve se tako v tej fazi postopka izkažejo za pravno nerelevantne. Zato je treba šteti, da ugovor ni obrazložen v skladu z določbo 2. odstavka 53. člena ZIZ in zato ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo še glede razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350.

čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da ti niso podani. Zato je odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).