Court dismisses debtor's objection to enforcement order due to lack of substantive grounds and evidence.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's objection to the enforcement order issued by the first-instance court. The debtor failed to provide any facts or evidence supporting claims that the enforcement should be halted, including arguments about the creditor's delay or inability to calculate interest. Consequently, the higher court confirmed the enforcement order as valid and unchallenged.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 2. odst. 53. in 55. člen: An objection to an enforcement order must be substantiated with relevant facts and evidence; failure to do so renders the objection inadmissible and the enforcement order valid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenih dejstev oziroma razlogov, ki bi preprečevali izvršbo.
[OBRAZLOŽITEV]
V tej zadevi je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi sodne odločbe, izdane dne 8.1.1998, ki je postala pravnomočna dne 14.5.1998. Proti sklepu o izvršbi se je dolžnik pritožil. Sodišče prve stopnje je to dolžnikovo vlogo pravilno opredelilo kot ugovor zoper sklep o izvršbi. Dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je namreč ugovor (glej 2. odst. 9. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Sodišče prve stopnje je tudi ocenilo, da dolžnikov ugovor ni utemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54.
čl. ZIZ). Ugovor ni utemeljen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo dolžnikov ugovor kot neutemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen (2. odst. 53. čl. ZIZ). Da je ugovor obrazložen, morajo biti v njem navedena dejstva in predloženi dokazi za tako navedena dejstva, sicer je ugovor neutemeljen (2. odst. 53. čl. ZIZ). Ker gre v tem primeru za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi pravnomočne sodne odločbe, mora dolžnik (da bi bil z ugovorom uspešen) navesti taka dejstva oziroma razloge, ki preprečujejo izvršbo (glej 1. odst. 55.
čl. ZIZ) in za taka dejstva predložiti dokaze. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da dolžnik v svojem ugovoru ne navaja nobenih relevantnih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, zato je njegov ugovor neutemeljen. Poleg tega pa so ugovorne trditve, da je upnik čakal z izvršbo 7 let, neresnične, saj je sodba, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, postala pravnomočna šele dne 14.5.1998. Sicer pa je bil dolžnik obveznost, ki mu je bila naložena s sodbo, dolžan sam poravnati. Trditve, da ni sposoben sam obračunati obresti pa niso upoštevane.
Ugovor dolžnika je zato neutemeljen in ga je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).