Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 791/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.791.2000 AI generated

Appeal allowed; seizure of wages must account for child support via debtor's objection, not initial judgment.

Case Number VSL sklep II Cpg 791/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially revoked the first-instance judgment regarding the seizure of the debtor's wages. The lower court incorrectly ruled on the non-seizable portion of the salary in its final decision without waiting for the debtor's objection. The court held that determining the exact non-seizable amount based on potential child support obligations must occur during the objection phase, not in the initial enforcement order.

Legislator headnote

AI generated

členi 128 do 135 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); nezarubljivi del plače se določi na ugovoru dolžnika, ne v izreku sklepa o izvršbi.

Keywords

AI generated
enforcement seizure wage garnishment child support obligations debtor objection non-seizable income ZIZ provisions procedural error

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Ustavno sodišče Republike Slovenije
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v A točki I. točke izreka ter v II. točki izreka in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Odločitev, da je nezarubljivi del plače ustrezno višji v primeru, če ima dolžnik, katerega plača se rubi, zakonite preživninske obveznosti, se opravi na ugovor dolžnika (ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, sodbe na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. Pg 159/97, z dne 2.12.1997, ki je postala pravnomočna dne 11.12.1998, zaradi izterjave 12,694.468,73 SIT s pripadki. Kot sredstva izvršbe je proti drugemu dolžniku (poleg rubeža premičnin in poslovnega deleža) dovolilo tudi rubež dolžnikovih denarnih prejemkov pri dolžnikovem dolžniku, kot so: potni in drugi stroški, regres, jubilejne nagrade, odpravnine - vse to v celoti, ter do dveh tretjin prejemkov, ki jih dolžnik prejema pri dolžnikovem dolžniku, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj zajamčena plača, pri čemer je ta nezarubljivi del sorazmerno višji v primeru, če ima dolžnik preživninske obveznosti (A točka I. točke izreka).

V II. točki izreka je sodišče odločilo, da se predlog za izvršbo glede predlaganega izv. sredstva - rubež dveh tretjin denarnih prejemkov drugega dolžnika, v presežku, zavrže. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da sodišče ni imelo ne dejanske ne pravne podlage za zavrženje zahtevka, poleg tega pa je sklep v tem delu tudi nezadostno obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik predlagal izvršbo na dolžnikovo plačo in druge stalne denarne prejemke v smislu členov 128 do 135 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Prvostopenjsko sodišče sicer pravilno opozarja na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije glede neustavnosti 1. točke 1. odst. 102. čl. ZIZ. Vendar povzetek odločitve Ustavnega sodišča, da mora biti nezarubljivi del plače ustrezno višji v primeru, če ima dolžnik, katerega plača se rubi, zakonite preživninske obveznosti, ne sodi v izrek sklepa o izvršbi, niti v obrazložitev, temveč se takšno zmanjšanje zarubljivega dela plače zaradi eventuelnih preživninskih obveznosti opravi na ugovor dolžnika (ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55.

čl. ZIZ). V fazi izdaje sklepa o izvršbi se (še) ne ve, ali takšne preživninske obveznosti obstajajo, niti kolikšne so, zato je tozadevna odločitev sodišča prve stopnje v A točki I. točke izreka pravno napačna, tak izrek pa je tudi nerazumljiv, saj ni možno določiti, kolikšen del plače se zarubi. Odločitev o zavrženju (II. točka izreka) je tudi nerazumljiva, saj iz izreka ni jasno, kateri del upnikovega zahtevka je sodišče prve stopnje zavrglo. V kolikor sodišče prve stopnje meni, da je del upnikovega zahtevka po višini neupravičen, bi ga bilo potrebno zavrniti in ne zavreči, kot utemeljeno opozarja pritožnik.

Iz vsega zgoraj povedanega izhaja, da je sodišče prve stopnje v A točki I. točke in II. točki izreka sprejelo pravno napačno odločitev, saj doslej ni bilo podlage za dodatno omejevanje predlaganega izvršilnega sredstva, niti ni jasno, ali sploh obstaja pravna podlaga za zavrženje dela zahtevka, na kar utemeljeno opozarja upnik v pritožbi. Ker je napačna odločitev v A točki I. točke izreka neločljivo povezana s tisto v II. točki, je bilo potrebno razveljaviti obe zgoraj citirani točki izreka. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365.

čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje deloma razveljavilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V ponovljenem postopku naj sodišče v skladu z izvajanji v prejšnjem odstavku odloči o predlaganem izvršilnem sredstvu - rubežu plače in drugih denarnih prejemkov.