Execution objection dismissed; final judgment binds court until appeal changes it. Debt must be pursued via original proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's objection to the enforcement proceeding, upholding the first-instance decision to enforce a final judgment. The debtor argued the creditor should first pursue a guarantor, but the court held that objections regarding the underlying business relationship must be raised in the original trial. Since the final judgment remains unchallenged, the enforcement court is bound by it and cannot revisit these substantive issues.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 2. odst. 53. čl.; 1. odst. 55. čl.; 1. odst. 58. čl.: A final judgment binds the enforcement court until altered by extraordinary remedies; substantive objections regarding the origin of the claim must be raised in the proceedings that produced the title, not in enforcement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dolžnik mora upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 18.300,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.11.2000 dalje do plačila.
[JEDRO]
Na pravnomočno sodbo je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa dolžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati teh ugovornih razlogov, temveč bi jih moral uveljavljati v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zaradi izterjave terjatve 1,917.960,30 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je za kredit pri upniku dala poroštvo družba A. Maribor, zato bi morala banka najprej terjati dolg pri poroku. Ugovor je bil v skladu z določili 57. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vročen upniku v odgovor, v katerem je slednji navedel, da se izvršilni postopek vodi na podlagi izvršilnega naslova, zato vsebinski ugovori ne pridejo v poštev, dolžnik pa ne uveljavlja nobenega od ugovornih razlogov iz 55.
čl. ZIZ. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55.
čl. ZIZ. V zvezi z ugovornimi navedbami, da bi moral upnik najprej terjati poroka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za ugovorni razlog, ki se tiče samega poslovnega razmerja, iz katerega izvira izvršilni naslov (pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. P 38/96 z dne 20.11.1997). Na pravnomočno sodbo je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa dolžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati teh ugovornih razlogov, temveč bi jih moral uveljavljati v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova.
Dolžnik niti ne zatrjuje, da bi porok upnikovo terjatev že plačal. Ugovorne navedbe v zvezi s prometno nesrečo niso v nikakršni pravnorelevantni zvezi z obstojem, višino ali zapadlostjo upnikove terjatve, zato niso relevanten ugovorni razlog v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ. Iz vsega povedanega izhaja, da dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 - ZPP/77 v zvezi s 15.
čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ker dolžnik z ugovorom ni uspel, odgovor na ugovor pa je bil zaradi posledic upnikovega molka iz 1. odst. 58. čl. ZIZ potreben, mora dolžnik upniku stroške odgovora na ugovor povrniti (1. odst. 154. čl. in 1. odst. 166. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ). Stroški obsegajo stroške sestave odgovora (200 odvetniških točk x 90,00 SIT = 18.000,00 SIT) ter stroške za poštnino in fotokopije v zvezi z odgovorom (300,00 SIT), skupaj 18.300,00 SIT, in so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo.