Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 844/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.844.2000 AI generated

Appeal dismissed; debt repayment claim rejected due to lack of specific amount and date in objection.

Case Number VSL sklep II Cpg 844/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the debtor's appeal against a writ of execution based on a credible instrument. The debtor argued partial payment was made but failed to specify the amount or date, and the court's refusal to call the company director as a witness was upheld. The court ruled that while the law of civil procedure allows free evaluation of evidence, only specific facts capable of defeating the claim can be proven, which the debtor did not provide.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku; Zakon o izvršbi in zavarovanju: The principle of free evaluation of evidence does not recognize levels of evidence value, but only specific facts capable of defeating a claim based on a credible instrument can be proven, requiring the assertion of the amount and date of partial payment.

Keywords

AI generated
free evaluation of evidence credible instrument partial payment objection writ of execution specific factual assertion procedural objection civil procedure law

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Pravna mnenja, št. II/1999, str. 17-19
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi potrdi.

[JEDRO]

Zakon o pravdnem postopku ima načelo proste presoje dokazov za temeljno načelo in zato ne pozna vrednostne stopnje dokazil. To pomeni, da se smejo dokazovati vsa dejstva z vsemi dokazili (tako tudi delno plačilo terjatve z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžne stranke). Dokazujejo se le konkretno zatrjevana dejstva (v izvršbi na podlagi verodostojne listine tista, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična), kakršno pa trditev o delnem plačilu uveljavljane terjatve, brez navedbe zneska in datuma delnega plačila, prav gotovo ni.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neutemeljen. Zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V sicer pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da naj bi del uveljavljane terjatve že poravnal, medtem ko naj bi o plačilu preostalega dela terjatve z upnico potekala pogajanja o izvensodni poravnavi oz. o načinu plačila. Kot dokaz je predlagal zaslišanje zakonitega zastopnika (direktorja) M... R.... Pri tem ni priglasil stroškov ugovora. Ugovor ni utemeljen.

Zakon o pravdnem postopku, v konkretnem primeru iz leta 1999 (ZPP/99), ima načelo proste presoje dokazov za temeljno načelo in zato ne pozna vrednostne stopnje dokazil. To pomeni, da se smejo dokazovati vsa dejstva z vsemi dokazili, tako tudi zatrjevano delno plačilo uveljavljane terjatve z zaslišanjem dolžne stranke, njenega zakonitega zastopnika (direktorja). Vendar pa je mogoče dokazovati le konkretno zatrjevana dejstva, ker gre lahko v nasprotnem primeru za dokazovanje v informativne namene (da stranka šele na podlagi izvedenega dokaza zve za posamezna pravotvorna dejstva).

Takih dejstev, ki bi bila za odločitev pomembna, ki bi imela pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, pa dolžnik ni navedel. Tako ni navedel dela upničine terjatve (zneska), ki naj bi ga poravnal, niti datuma, kdaj naj bi ga poravnal. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ravnalo po 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ko je ugovor, katerega je glede na 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. ZIZ (in tudi v zvezi z načelnim pravnim mnenjem, ki je bilo sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 9.12.1999, objavljeno pa v "Pravnih mnenjih", št.

II/1999, str. 17-19) štelo za neobrazloženega in s tem za neutemeljenega, poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora tudi ni ugotovilo uradoma upoštevnih absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev, ga je kot neobrazloženega in s tem neutemeljenega zavrnilo ter sklep o izvršbi (v celoti) potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ). Tudi ugovorna navedba dolžnika o pogajanjih za sklenitev izvensodne poravnave oz. o načinu plačila neplačanega dela terjatve namreč ni pravno upoštevna.