Appeal allowed; appeal court quashes first instance judgment for procedural error and unclear ruling on identical TV show titles.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Široka interpretacija pravnega pojma "dnevne novice in vesti" iz 4.alinee 1.odst. 48.čl. ZASP na način, da so vanj vključeni tudi TV posnetki športnih dogodkov, je dvomljiva.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo o zahtevku tožeče stranke na ugotovitev, da je tožena stranka predvajala oddajo z naslovom "TV Križanka", ki je enak naslovu oddaje tožeče stranke (1.točka izreka). Preostali del tožbenega zahtevka v zvezi z oddajo "TV Križanka" in zahtevek v zvezi s predvajanjem slike Eurosporta je prvostopno sodišče zavrnilo in tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov (2.točka izreka). Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da iz sodbe ne izhaja, ali je prvostopno sodišče zahtevek v zvezi s "TV Križanko" zavrnilo le delno ali pa morda v celoti.

S stališčem, da naj bi kršitev avtorskih pravic v zvezi s "TV Križanko" predstavljal le naslov, ostalo pa ne, se pritožnica ne strinja. V zvezi z oddajami Eurosporta pa pritožnica meni, da ni šlo za dajanje informacij o športnih dogodkih, temveč za predvajanje slike. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz 1.točke izreka izpodbijane sodbe ni jasno, kaj je z njo pravzaprav odločeno. Začetni tekst "Tožbeni zahtevek, ki se glasi:" bi lahko kazal na zavrnitev zahtevka.

Isto bi sledilo iz zadnjega odstavka 3.strani, kjer prvostopno sodišče pravi, da je bilo potrebno "zahtevek tožeče stranke v celoti zavrniti". Nekateri drugi deli obrazložitve pa kažejo na to, da zahtevek vendarle ni bil zavrnjen v celoti. V zvezi s 1.točko izreka je zato podana kršitev postopka iz 14.točke 2.odst. 339.čl. ZPP. Pritožbeno sodišče pripominja, da bi bila ista kršitev podana tudi v primeru, da bi bila ta točka izreka oblikovana gramatikalno korektno - torej brez prve vrstice in s piko na koncu. Tožbeni predlog, ki naj bi mu bilo delno ugodeno, delno pa ne, je namreč prvostopno sodišče "razcepilo" na dva dela tako, da se zavrnjeni del in tisto, čemur naj bi bilo ugodeno, vsaj deloma pokrivata oz. med seboj nista jasno ločljiva.

Pritožbi tožeče stranke zoper 1.točko izreka je bilo zato treba ugoditi, izpodbijano sodbo v tem obsegu na podlagi 1.odst. 354.čl. ZPP razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Ker je v posledici nejasne 1.točke izreka nejasen tudi obseg zahtevka v zvezi s "TV Križanko", ki je bil z 2.točko izreka zavrnjen, je treba razveljaviti tudi ustrezni del 2.točke izreka. Ob ponovnem odločanju o "TV Križanki" bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da se zahtevek tožeče stranke omejuje na oddajo toženca, ki naj bi bila glede na tožnikovo "identična".

Pritožnikove trditve o predelavi njegovega avtorskega dela so zato navajanje izven in preko predmeta spora. Ali je tožena stranka morda sledila (zgolj) tožnikovi "idejni zasnovi", je ob takšnem stanju irelevantno. Pritožbeno sodišče pripominja, da argumentacija prvostopnega sodišča, ki "idejno zasnovo" očitno enači z avtorskopravno nevarovano idejo, ni na mestu. Tožba tožeče stranke ne temelji na neki nematerializirani ideji, temveč na konkretni (materializirani) oddaji. "Oddaja z identičnim naslovom" bi po oceni pritožbenega sodišča lahko bila vsebovana v okviru (sicer nenatančno formulirane) 3.točke tožbenega zahtevka o "identični oddaji".

V primeru odločanja o tako zožanem zahtevku pa bo prvostopno sodišče moralo presoditi, ali sporni naslov dosega tisto stopnjo ustvarjalnosti, ki mu (kot naslovu) daje samostojno avtorskopravno varstvo - ali pa morda gre za naslavljanje, ki je bliže generičnemu označevanju neke vrste TV oddaj. Ob ponovnem odločanju bi veljalo posvečati pozornost tudi posledicam, ki bi jih za usodo ugotovitvenega dela zahtevka utegnila imeti zelo nenatančna formulacija predlagane prepovedi. Argumentacija, ki jo je prvostopno sodišče podalo o zahtevku v zvezi s predvajanjem posnetkov "Eurosporta", po oceni sodišča druge stopnje ni prepričljiva.

TV posnetki eminentnih športnih dogodkov so kategorija, ki ima zelo povdarjen komercialni značaj. Pogosto je organizacija takšnih dogodkov odvisna prav od tega, da se pravice slikovnega snemanja poteka teh dogodkov monopolizirajo in (temu) primerno plačujejo. Široka interpretacija pravnega pojma "dnevne novice in vesti" iz 4.alinee 1.odst. 48.čl. ZASP na način, da so vanj vključeni tudi TV posnetki športnih dogodkov, je zato po oceni drugostopnega sodišča dvomljiva. "Dnevna novica in vest" o športnem dogodku so podatki o rezultatih, o katerih se javnost lahko obvesti brez hkratnega predvajanja (tujih) posnetkov.

Širitev proste uporabe na način, ki ga v izpodbijani sodbi zagovarja sodišče prve stopnje, bi bila po oceni pritožbenega sodišča izven splošnih principov iz 46.čl. ZASP. O teh konotacijah zahtevka v zvezi s posnetki "Eurosporta" izpodbijana sodba nima ustrezne obrazložitve. Zato je ta del sodbe treba na podlagi 1.odst. 354.čl. ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri njem naj prvostopno sodišče presoja in argumentira tudi vprašanja, ki so opredeljena zgoraj. Osnova za odločanje prvostopnega sodišča o zahtevkih na plačilo odškodnine in na javno objavo sodbe je bila odločitev o "temelju" tožbenega zahtevka.

Ker ob ponovnem odločanju obseg ugoditve oz. zavrnitve tožbenih zahtevkov ne bo (nujno) enak obsegu iz izpodbijane sodbe, bo tudi odločanje o teh dveh zahtevkih (lahko) potekalo iz drugačnih osnov. V posledici razveljavitve sodbe o ugotovitvenih in prepovednih zahtevkih je bilo zato treba razveljaviti tudi odločitve o odškodnini in objavi sodbe ter zadevo tudi v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče druge stopnje za ponovno odločanje zgolj nakazuje, da se zde pritožbena izvajanja o odškodninskem zahtevku dokaj šibka, tista o objavi sodbe - za primer morebitne ugoditve pretežnemu delu zahtevkov - pa morda ne.