Plaintiff allowed to claim interest on capitalized interest from filing date under ZOR capitalization rules.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance judgment, ordering the defendant to pay the plaintiff interest on specific debt amounts from the date of the lawsuit filing until individual payments were made. The plaintiff argued that capitalizing interest prior to filing did not preclude claiming interest on that capitalized amount thereafter, while the defendant remained silent on the appeal. The court held that capitalization creates a new principal base, allowing the plaintiff to claim interest on it from the filing date without double counting, and awarded the plaintiff all litigation costs due to their success.
Legislator headnote
AI generated277. člen ZOR; 279. člen ZOR: Capitalized interest constitutes a new principal base, entitling the creditor to claim interest on it from the date of the lawsuit filing without violating the prohibition against double interest.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje (pravilno: sodbe) se v 3. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki (zakonske) zamudne obresti od zneskov: - 60.000,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 3.10.1995, - 100.000,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 4.10.1995, - 111.231,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 5.10.1995, - 121.939,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 6.10.1995, - 323.947,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 9.10.1995, - 131.413,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 10.10.1995, - 162.557,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 11.10.1995, - 150.000,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 12.10.1995, - 100.000,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 13.10.1995, - 250.000,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 16.10.1995, - 150.000,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 17.10.1995, - 200.000,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 18.10.1995, - 12.645,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 3.11.1995, - 24.025,50 SIT za čas od 29.9.1995 do 14.11.1995, - 83.154,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 20.11.1995, - 200.000,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 22.11.1995, - 111.400,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 23.11.1995, - 12.250,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 24.11.1995, - 100.000,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 28.11.1995, - 100.000,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 29.11.1995, - 300.000,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 30.11.1995, - 100.000,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 1.12.1995, - 2.128.847,06 SIT za čas od 29.9.1995 do 2.12.1995, - 175.531,34 SIT za čas od 29.9.1995 do 7.12.1995, - 45.998,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 11.12.1995, - 145.270,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 14.12.1995, - 627.888,90 SIT za čas od 29.9.1995 do 29.12.1995, - 127.617,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 3.1.1996, - 122.574,00 SIT za čas od 29.9.1995 do 6.1.1996; v 4. točki izreka pa se spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 85.800,00 SIT, v roku 8-ih dni pod izvršbo.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 89.550,00 SIT, v 8-ih dneh pod izvršbo.
[JEDRO]
Poleg plačila obresti od neplačane glavnice (od vložitve tožbe do plačila) ima upnik pravico, da obresti kapitalizira do dneva vložitve tožbe in da od tako kapitaliziranih obresti zahteva obresti v skladu z drugim odstavkom 279. člena ZOR. Tak način obrestovanja ne pomeni, da obresti uveljavlja dvakrat.
[OBRAZLOŽITEV]
V izpodbijanem delu sklepa (pravilno: sodbe) je prvostopno sodišče tožeči stranki zavrnilo zahtevek na plačilo zamudnih obresti od posameznih zneskov za čas od vložitve tožbe, to je od 29.9.1995, do posameznih plačil (3. točka izreka). V 4. točki izreka pa je odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Zoper 3. in 4. točko izreka prvostopne odločbe se pritožuje tožeča stranka, ki opozarja, da je prvostopno sodišče zmotno ocenilo, da vtožuje tožeča stranka obresti dvakrat. Vse obresti je vtoževala le enkrat, s tem da jih je do vložitve tožbe po posameznih računih kapitalizirala, nato pa jih je po posameznih računih uveljavljala tudi od vložitve tožbe dalje do dneva posameznih plačil.
To pa je po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih dopustno. V posledici nepravilne odločitve v 3. točki izreka pa je nepravilen tudi izrek v 4. točki, da nosi vsaka stranka svoje stroške pravdnega postopka. Tožena stranka je namreč pred vložitvijo tožbe plačala le tri račune, kar predstavlja manj kot 10% tožbenega zahtevka. Zato bi moralo prvostopno sodišče priznati tožeči stranki vse stroške (v skladu z uspehom v pravdi). Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Pritožba utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je nepravilno ocenilo, da je zahtevek glede obresti spremenjen oziroma razširjen in da so obresti uveljavljane dvakrat.
Drži namreč njena trditev, da je že v predlogu za izvršbo uveljavljala zamudne obresti od celotno vtoževane glavnice v višini 6,705.117,80 SIT od dneva vložitve tožbe dalje. S pripravljalno vlogo z dne 19.8.1999 pa je obrestni zahtevek le ustrezno specificirala, tako da je uveljavljala zamudne obresti od posameznih računov od dneva vložitve tožbe do dneva njihovih plačil. To pa je dopustno in povsem v skladu z 277. členom ZOR. Dejstvo, da je tožeča stranka obresti po navedenih računih obračunala tudi do vložitve tožbe, saj jih je kapitalizirala do dneva 29.9.1995 v višini 461.682,50 SIT, namreč ne pomeni, da ne bi smela od dneva vložitve tožbe dalje po posameznih računih, ki s strani tožene stranke niso bili plačani, še naprej uveljavljati zamudne obresti vse do dneva njihovih plačil.
Od navedenih kapitaliziranih obresti pa je imela v skladu s prvim odstavkom 279. člena ZOR tudi pravico terjati zamudne obresti od dneva vložitve tožbe. Te pa so bile tožeči stranki v 2. točki izreka sodne odločbe, ki se ne izpodbija, že pravilno dosojene. Prvostopno sodišče je tako glede odločitve, ki je vsebovana v 3. točki izreka izpodbijane odločbe, nepravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe ZOR, ki se nanašajo na plačilo zamudnih obresti (277. in 279. člena), zaradi česar je navedeni zahtevek, ki se nanaša na plačilo obresti od posameznih (delnih) glavnic za čas od dneva vložitve tožbe do dneva plačila nepravilno zavrnilo.
Zato je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in sklep (pravilno: sodbo) sodišča prve stopnje v skladu s 4. točko 358. člena ZPP/99 spremeniti tako, da se tožeči stranki zamudne obresti od posameznih zneskov za čas od dneva vložitve tožbe do dneva posameznih plačil priznajo. V posledici navedene nepravilne odločitve pa je nepravilna tudi odločitev o stroških postopka. Pritožba ima prav, da je tožena stranka pred vložitvijo tožbe plačala le tri račune in da njihovo plačilo predstavlja manj kot 10 % tožbenega zahtevka.
Vse ostale račune je namreč tožena stranka plačala po vložitvi tožbe, zaradi česar je tožeča stranka skladno s plačili svoj zahtevek skrčevala. Zato je bilo treba po uspehu priznati tožeči stranki vse stroške pravdnega postopka v skladu z Zakonom o sodnih taksah in veljavno Odvetniško tarifo. Ti stroški znašajo po predlogu tožeče stranke, ob upoštevanju skrčitve (6,706.724,50 SIT), 85.800,00 SIT. Zato je pritožbeno sodišče 4. točko izreka spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 85.800,00 SIT (gl. list.
št. 21). Tožeča stranka je s pritožbo v celoti uspela. Zato ji je dolžna tožena stranka povrniti še stroške pritožbenega postopka, ki znašajo v skladu z Zakonom o sodnih taksah in veljavno Odvetniško tarifo 89.550,00 SIT (gl. list. št. 32). Izrek o teh stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP/99.