Appeal dismissed; poor financial status and alleged agency discussions do not justify suspending enforcement proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court rejected the appeal and upheld the first-instance judgment confirming the enforcement order. The appellant argued that their poor financial situation and ongoing negotiations with the debtor's agency warranted a suspension of enforcement. The court ruled that these factors, even if proven, are irrelevant to the substantive validity of the enforcement claim and do not constitute grounds for appeal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju; Zakon o pravdnem postopku: Poor financial status and alleged discussions between authorities do not justify suspending enforcement proceedings or constitute valid grounds for appeal against an enforcement judgment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Slabo finančno stanje in trditve o razgovorih med pristojnimi organi, ne pa tudi o morebitnih dogovorih, nista okoliščini, ki bi lahko vplivali na odločitev o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke, tudi če bi tožena stranka dokazala, da sta resnični.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je dne 09.09.1998 razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ig 96/00529 z dne 08.11.1996 v 1. in 3. točki izreka ostane v celoti v veljavi. Toženi stanki je še naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške. Zoper navedeno sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedela je, da je bila zaradi večjih investicij v preteklem in tekočem letu v težki finančni situaciji in ni mogla sproti plačevati zapadlih obveznosti. Sedaj zapadle račune že poravnava. V zvezi z navedenim so potekali tudi razgovori med pristojnimi organi "upnika in dolžnika", zato predlaga, da tožeča stranka zahtevek umakne.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi ponavlja trditve, ki jih je navedla že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Slabo finančno stanje in trditve o razgovorih med pristojnimi organi, ne pa tudi morebitnih dogovorih, nista okoliščini, ki bi lahko vplivali na odločitev o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke, tudi če bi tožena stranka dokazala, da sta resnični. Ker tožena stranka v pritožbi ni navedla pravno upoštevnih razlogov, s katerimi bi utemeljeno oporekala odločitvi sodišča prve stopnje, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo preizkusilo glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365.
člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP/77). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka (2. odst. 354. člena ZPP/77) in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo na podlagi 368. člena ZPP/77 potrdilo. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da bo svojo trditev, da "zapadle račune že poravnava", tožena stranka v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko uveljavlja v izvršilnem postopku (glej 2. odst. 53.
člena in 8. točko 1. odst. 55. člena ZIZ). Pritožbena navedba v tej smeri je namreč glede na določbo 496. člena ZPP/77 nedovoljena pritožbena novota in je sodišče druge stopnje ne bi smelo upoštevati tudi, če bi bila bolj konkretizirana in podkrepljena z ustreznimi dokazi. Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).