Appeal allowed; notarial deed is enforceable title, requiring redirect to debtor who challenged claim.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

[JEDRO]

V skladu s 4. členom Zakona o notariatu je notarski zapis izvršilni naslov. Zato je potrebno v primeru, da upnik za terjatev predloži notarski zapis, uporabiti določbo tretjega odstavka 144. člena ZPPSL, ne pa prvega odstavka 144. člena ZPPSL, saj je upnik za navedeno terjatev izvršilni naslov že pridobil. To pa pomeni, da je potrebno napotiti na pravdo tistega, ki je njegovo terjatev prerekal, ne pa njega.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče upnika S. d.d., zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve v višini 39,106.050,62 SIT s pripadki, napotilo, da v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa začne postopek pred sodiščem ali drugim organom. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik iz vseh treh pritožbenih razlogov. Opozarja, da ima za prijavljeno terjatev v višini 36,587.410,00 SIT izvršilni naslov, poleg tega pa je ta terjatev zavarovana tudi z zastavno pravico. Prvostopno sodišče bi moralo zato napotiti na pravdo stečajnega upravitelja, ne pa njega.

Prav tako bi moralo tudi odločati o obstoju ali neobstoju ločitvene pravice. Stečajni dolžnik je na pritožbo odgovoril. Pritožba je utemeljena. Iz prijave upnikove terjatve v stečajnem postopku izhaja, da je upnik prijavil dve terjatvi in sicer pod 1. točko terjatev v višini 36,587.410,00 SIT in pod 2. točko terjatev v višini 2,518.640,62 SIT, torej skupaj 39,106.050,62 SIT. Drži tudi trditev upnika v pritožbi, da je upnik za prijavljeno terjatev pod 1. točko predložil tudi notarski zapis z dne 7.12.1999 pod opr. št. SV 691/99, v katerem je v 3. točki sporazuma izrecno določeno, da je terjatev ob dospelosti izvršljiva tudi v razmerju do prevzemnika.

Upnik pravilno opozarja, da predstavlja omenjena notarska listina izvršilni naslov v skladu s 4. členom Zakona o notariatu (Ur. l. RS, št. 13/94, 48/94 in 82/94; ZN). Zato bi moralo prvostopno sodišče postopati v skladu s tretjim odstavkom 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) in napotiti na pravdo na ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji stečajnega upravitelja, ki jo je prerekal, ne pa upnika, ki je za to terjatev že pridobil izvršilni naslov. Upnik tudi upravičeno opozarja, da bi moralo prvostopno sodišče odločiti tudi o obstoju ali neobstoju ločitvene pravice, ki jo je prijavil za to terjatev, v skladu s petim odstavkom 143.

člena ZPPSL. Prvostopno sodišče teh dejstev kljub temu, da so iz upnikove prijave terjatve razvidna, ni ugotavljalo, ampak je izdalo napotitveni sklep v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPPSL. Razlogov, zakaj je tako ravnalo, izpodbijani sklep ne vsebuje. Ker o odločilnih dejstvih izpodbijani sklep nima razlogov, kljub temu, da so ta iz prijave upnikove terjatve razvidna, je bilo potrebno že iz tega razloga (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL) pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče zgoraj navedena dejstva v odločbi upoštevati in v tej zvezi uporabiti pravilne določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.