Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cpg 946/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.946.99 AI generated

Appeal dismissed; plaintiff failed to prove systemic non-functioning of chimney system despite alleged procedural errors.

Case Number VSL sodba I Cpg 946/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment confirming a partial enforcement order regarding chimney installation costs. The plaintiff argued that a 1995 letter failed to prove the system functioned correctly and requested new evidence, but the court found her claims regarding ongoing systemic failures were not concretized. Consequently, the court ruled that it is not obligated to conduct new investigations when the first instance correctly assessed the evidence and the plaintiff did not substantiate her allegations.

Legislator headnote

AI generated

ZPP/77 365. člen; 368. člen: An appellate court is not obliged to conduct new investigations to establish facts if the first instance court correctly assessed the evidence and the appellant fails to concretize specific allegations of ongoing systemic irregularities.

Keywords

AI generated
enforcement proceedings appellate review burden of proof systemic failure evidence assessment procedural error costs allocation

Cited Legislation

AI generated
365. člen ZPP/77
354. člen ZPP/77
368. člen ZPP/77
1. odst. 166. člen ZPP/77
1. odst. 498. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožena stranka bi morala postaviti konkretne trditve v zvezi z nepravilnostmi, ki naj bi še vedno preprečevale pravilno delovanje celotnega sistema. Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, s pomočjo katerih bi se relevantna dejstva šele ugotovila.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je 23.04.1999 razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ig 96/15661 z dne 19.11.1996 ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico 159.766,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.11.1996 do plačila in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 18.115,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.11.1996 do plačila (1. točka izreka sodbe). V ostalem je sklep o izvršbi razveljavilo in višji tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Toženi stranki je še naložilo, da tožeči povrne 25.346,00 SIT pravdnih stroškov (3. točka izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navedla je, da je napačno razlogovanje sodišča prve stopnje v zvezi z dopisom z dne 21.07.1995. Tožena stranka je v navedenem dopisu zgolj potrdila dejstvo, da je bila tožeča stranka opozorjena na konkretno napako, ki je bila tudi sanirana. Navedeno pa ne pomeni, da je bilo s tem omogočeno pravilno delovanje celotnega sistema. Tako razlago potrjuje tudi zadnji stavek omenjenega dopisa, v katerem tožena stranka sporoča, da bo račun poravnala takoj, ko bo ugotovljeno, da sistem tudi dejansko "funkcionira".

Ker sistem še danes ne funkcionira, tožena stranka odklanja preostanek plačila. Da je temu res tako, bi lahko potrdila predlagana priča, katere zaslišanje je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo. Zato je dejansko stanje zmotno ugotovljeno, sodba pa nima razlogov o odločilnih dejstvih. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi graja dokazno ocena dopisa z dne 21.07.1995 (priloga A12).

Trdi, da je v navedenem dopisu zgolj potrdila dejstvo, da je bila tožeča stranka opozorjena na konkretno napako, ki je bila tudi sanirana. Navedeno pa po trditvah tožene stranke ne pomeni, da je bilo s tem omogočeno pravilno delovanje celotnega sistema. Vendar tožena stranka "komplikacije" pri dobavi in montaži dimnika ni konkretizirala. Poleg tega so bile "komplikacije" glede na vsebino spornega dopisa odpravljene. S tem v zvezi je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da sporni dopis ne dokazuje, da dimnik ni nikoli funkcioniral. Tožena stranka bi morala postaviti konkretne trditve v zvezi z nepravilnostmi, ki naj bi še vedno preprečevale pravilno delovanje celotnega sistema.

V kolikor naj bi zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke šele pripomoglo k odkrivanju dejstev, pa sodišče druge stopnje k pravilni odločitvi sodišča prve stopnje, ki je dokazni predlog zavrnilo, le dodaja, da sodišče ni dolžno izvajati dokazov, s pomočjo katerih bi se relevantna dejstva šele ugotovila. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane odločbe tako ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožba. Sodbo sodišča prve stopnje je preizkusilo tudi glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365.

člena ZPP/77) in pri tem ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka (2. odst. 354. člena ZPP/77) in da je pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo na podlagi 368. člena ZPP/77 potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 166. člena ZPP/77. Glede na to, da tožena stranka s pritožbo ni uspela, bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498.

člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).