Security interest on real estate does not require prior execution against personal debtor; mortgagee may demand payment from property value immediately upon debt maturity.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Za realizacijo zastavne pravice na nepremičnini ni potrebna predhodna izvršba nasproti osebnemu dolžniku. Ko dolg zapade, ima hipotekarni upnik pravico zahtevati poravnavo iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Obveznost hipotekarnih dolžnikov, ki niso hkrati osebni dolžniki, ni subsidiarna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora prvi toženec D. S. plačati tožniku znesek 9.723.450,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.7.1994 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Nasproti toženkama M. in S. P. pa je razsodilo, da morata dopustiti poplačilo tožnikove terjatve z izvršbo na njuno nepremičnino vl.

št...k.o... Ugotovilo je, da je tožnik posodil prvemu tožencu znesek 120.000 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem menjalniškem tečaju A banke d.d. Ljubljana. Pogodbeni znesek v tolarjih znaša 9.372.000,00 SIT. Dogovorjenih 5 odstotnih mesečnih obresti sodišče ni priznalo, pač pa le 9 odstotne letne obresti, ki znašajo za čas od prejema denarja do vložitve tožbe 341.450,00 SIT. Druga in tretja toženka sta s posojilno zastavno pogodbo z dne 10.2.1994 zavarovali navedeno posojilo s hipoteko na svoji nepremičnini. Hipoteka je vknjižena v zemljiški knjigi. Na podlagi tega sta toženki dolžni dopustiti izvršbo na zastavljeno nepremičnino.

Proti tej sodbi sta se pritožili druga in tretja toženka. Sodišče druge stopnje je njuno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Sodbo druge stopnje izpodbijata toženki z revizijo. Uveljavljata revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajata, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana s tem, ko je odločeno, da morata plačati dolgovani znesek v 15 dneh od tedaj, ko se izkaže, da prvi toženec ni plačal dolga. Menita, da njuna obveznost poplačila pride v poštev šele po brezuspešni izvršbi zoper prvega toženca. Ker se prvi toženec izmika postopku, je očitno, da bo breme dolga ostalo na toženkah. Predlagata, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena tožeči stranki in prvemu tožencu, ki nanjo nista odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Toženki sta s posojilno zastavno pogodbo z dne 10.2.1994 zavarovali terjatev tožnika nasproti prvemu tožencu s hipoteko na svoji nepremičnini vl. št... k.o... Zastavna pravica za tožnikovo terjatev v tolarski protivrednosti zneska 120.000 DEM je s sklepom dn. št. 543/94 z dne 13.7.1994 vknjižena pri vl. št... k.o... S tem je hipoteka veljavno pridobljena (63. in 64.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Vsebina hipoteke je, da sme hipotekarni upnik zahtevati poravnavo svoje terjatve iz vrednosti obremenjene nepremičnine na način, predviden z zakonom. To pomeni, da ima tožnik kot hipotekarni upnik pravico takoj po dospelosti svoje terjatve uveljavljati svoje pravice iz hipoteke. Poravnavo svoje terjatve lahko zahteva v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo na nepremičnine. Prav to pa mu omogoča izpodbijana sodba. Za realizacijo zastavne pravice na nepremičnini ni potrebna predhodna izvršba nasproti osebnemu dolžniku. Ko dolg zapade, ima hipotekarni upnik pravico zahtevati poravnavo iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Obveznost hipotekarnih dolžnikov, ki niso hkrati osebni dolžniki, ni subsidiarna. V obravnavanem primeru sta toženki dovolili zavarovanje tožnikove terjatve nasproti prvemu tožencu s hipoteko na svoji nepremičnini, čeprav sami nista nasproti tožniku v nobeni denarni zavezi. S tem je nastal položaj, ko toženki kot hipotekarni dolžnici nista tudi neposredni dolžnici. Zato tožnik od njiju ne more terjati plačila dolga, lahko pa na podlagi dogovorjene in vknjižene hipoteke zahteva dopustitev poravnave terjatve z izvršbo na zastavljeno nepremičnino. To je vsebina izpodbijane sodbe. Toženki se lahko izvršbi na zastavljeno nepremičnino izogneta samo tako, da poskrbita za poravnavo tožnikove terjatve, ki je zavarovana s hipoteko na njuni nepremičnini. Dokler pa tožnikova terjatev ni poravnana, ne moreta utemeljeno nasprotovati izvršbi na njuno s hipoteko obremenjeno nepremičnino.

Glede na navedeno je izpodbijana sodba materialnopravno pravilna. Uveljavljana kršitev, ki jo revizija opredeljuje kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je po svoji vsebini očitek zmotne uporabe materialnega prava, vendar, glede na povedano, neutemeljen.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo druge in tretje tožene stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).