Appeal dismissed; court upheld temporary order against acceptance notes due to incomplete contract performance.

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. 2. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sporni akceptni nalogi so bili res dani v zavarovanje plačila pogodbeno dogovorjene cene, a pritožnik prezre, da priznava, da tožena stranka ni izvedla vseh pogodbeno dogovorjenih del. Zato tožeča stranka očita toženi stranki (med drugim), da zlorablja dano pooblastilo glede predložitve akceptnih nalogov v izplačilo, ki temelji na predpostavki, da bodo pogodbena dela opravljena v skladu s pogodbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - zavrnilo ugovor tožene stranke proti sklepu o začasni odredbi, s katero je APP RS prepovedalo vnovčenje akceptnih nalogov C 6454382, C 6454384, C 6454385, ki jih je v korist tožene stranke izdala tožeča, toženi stranki pa je prepovedalo predložitev teh nalogov na vnovčenje; - popravilo sklep o začasni odredbi z dne 6.6.2000 glede naziva APP - razveljavilo sklep o začasni odredbi, ki jo je izdalo Temeljno sodišče v Kranju opr. št. II Pg 524/94-3 z dne 30.11.1994 in postopk v zvezi s tem sredstvom zavarovanja ustavilo.

Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja "vse" pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi. Pritožba ni utemeljena. Zmotno je pritožnikovo stališče, da je bila podana procesna ovira za obravnavanje spornega predloga za izdajo začasne odredbe. Prvotni predlog za začasno odredbo je bil omejen na prepoved vnovčenja akceptnega naloga št. 6454387, na katerega se sedaj sporni predlog in sklep sodišča ne nanaša. To je že pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje.

Sodišče je pravilno postopalo, ko je po umiku prvotnega predloga za začasno odredbo, razveljavilo sklep o izdaji začasne odredbe Temeljno sodišče v Kranju opr. št. II Pg 524/94-3 z dne 30.11.1994 in postopek ustavilo. Da soglasje dolžnika (tožene stranke) za umik predloga ni potrebno, določa 43. čl. ZIZ, ki se v postopku zavarovanja smiselno uporablja na podlagi 239. čl. ZIZ. Prav tako ne drži očitek sodišču prve stopnje, da ugovora ni obravnavalo vsebinsko. Začasna odredba iz leta 1994 se ni nanašala na akceptne naloge, ki so sporni v tem postopku zavarovanja.

Ne drži tedaj, češ da zato ni podana nevarnost, da bi tožena stranka sporne bianco akcepne naloge lahko vnovčila. V sklepu o začasni odredbi je sodišče prve stopnje tudi navedlo razloge, zakaj meni, da je izkazana verjetnost terjatve na vračilo akceptnih nalogov. Teh razlogov tožena stranka v ugovoru ni izpodbijala. Zato se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem v izpodbijanem sklepu o ugovoru pač ni ukvarjalo. Sporni akceptni nalogi so bili res dani v zavarovanje plačila pogodbeno dogovorjene cene, a pritožnik prezre, da priznava, da tožena stranka ni izvedla vseh pogodbeno dogovorjenih del.

Zato tožeča stranka očita toženi stranki (med drugim), da zlorablja dano pooblastilo glede predložitve akceptnih nalogov v izplačilo, ki temelji na predpostavki, da bodo pogodbena dela opravljena v skladu s pogodbo. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi glede na obrazloženo niso podani. Prav tako niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno soidšče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (353. čl. ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 166. v zvezi s 1. odst. 154.

čl. ZPP.