Appeal dismissed; temporary order denied because plaintiff proved only right to possession, not actual possession required for possession disturbance.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Začasno odredbo sodišče lahko izda, če je upnik izkazal za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dožnika nastala, poleg tega pa še verjetnost obstoja enega izmed alternativno določenih pogojev. V motenjski pravdi se varuje motenje posesti in ne pravice do posesti. Če tožeča stranka poseti ne izkaže, ampak le pravico do posesti, potem v predlogu za izdajo začasne odredbe v motenjski pravdi ni izkazala za verjetno, da tejatev obstoji ali da ji bo nastala.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi bila tožena stranka dolžna nemudoma izročiti tožeči stranki ključe prostorov toplotne postaje na R.... in omogočiti tožeči stranki ob vsakem času dostop do predmetne toplotne postaje, v primeru, da se tožena stranka tega ne drži, pa se ji naloži plačilo denarne kazni. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in sodišču druge stopnje predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da začasni odredbi v celoti ugodi, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno presojo.

Navaja, da je tožeči stranki podeljena pravica dostopa oziroma vstopa v toplotno postajo na podlagi pogojev za dobavo in odjem toplote iz vročevodnega omrežja javnega podjetja E..... , hkrati pa si je tožeča stranka tako pravico izgovorila tudi v 10. čl. pogodbe o dobavi toplotne energije, ki je hkrati pogodba o finančnem najemu. Na oba dokaza je tožeča stranka napotila že v tožbenem zahtevku in predlogu za izdajo začasne odredbe. Po mnenju tožeče stranke gre hkrati v predmetni zadevi za stvarno služnost dostopa do toplotne postaje, nenazadnje pa gre tudi za leasing posel, po katerem je tožena stranka zakupnik toplotne postaje.

Tako je nesporno, da obstoji s strani tožeče stranke posest pravice dostopa do toplotne postaje ob vsakem času. Tožeča stranka oporeka ugotovitvi sodišča, da ni izkazano, da je ravno toženec tisti, ki je motil posest pravice dostopa. Iz same pogodbe o finančnem najemu je razvidno, da je koristnik toplotne postaje tožeča stranka, ki je tudi edini zavezanec za plačilo najemnin. Zato je lahko samo toženec napravil motilno dejanje. Tožeča stranka predlaga vpogled v več pravdnih zadev, ki so se vodile pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Pritožba ni utemeljena. Pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve določa 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (ne 227. čl. ZIZ, kot je v izpodbijanem sklepu očitno pomotoma zapisalo sodišče prve stopnje, pravilno pa je citiralo vsebino) in jo sodišče lahko izda, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, poleg tega pogoja pa še enega izmed alternativno navedenih pogojev v istem zakonskem določilu. Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje ugotivitvi sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala za verjetno, da terjatev, ki je predmet tega pravdnega postopka, obstoji.

Ne oporeka se tožeči stranki, kar zatrjuje v pritožbi in pred tem tudi v tožbi, da ji dajejo pogoji za dobavo in odjem toplote iz vročevodnega omrežja javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o., Verovškova 70, Ljubljana - v nadaljevanju pogoji (Ur. l. RS št. 76/97) v 4. in 6. alinei 48. čl., enako pa tudi 10. člen pogodbe o dobavi toplotne energije - v nadaljevanju pogodba (v spisu priloga A/2), pravico dostopa oziroma vstopa v toplotno postajo pri toženi stranki. Vendar v motenjski pravdi sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer se ne upoštevajo pravica do posesti, pravni naslov posesti in dobrovernost posestnika (1. odst. 78.

čl. Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Vsak posestnik stvari in pravice ima prvico do varstva pred motenjem ali odvzemom posesti (motenje posesti) - 75. čl. ZTLR. To pomeni, da je predpogoj, da sploh lahko pride do motenja posesti, posest stvari ali pravice pred tem. To kar dajejo pogoji in pogodba tožeči stranki, to je pravica vstopa v toplotno postajo ob vsakem času, je šele pravica do posesti. Posestna pravica pa nastane, ko jo imetnik pravice dejansko prične izvrševati. Glede na citirani določili ZTLR sodišče daje v motenjski pravdi varstvo posesti in ne varstvo pravice do posesti.

Tožeča stranka je v dosedanjih navajanjih in predloženih dokazih zatrjevala in izkazala le pravico do posesti, katere ji na podlagi dosedanjih podatkov v spisu tudi ni oporekati, z ničemer pa ni izkazovala dejanske posesti pravice dostopa do toplotne postaje. Edino, kar je v zvezi s tem navedla, je dvakratno uregoliranje toplotnih naprav in izročitev toplotnega števca tožeči stranki, kar je tožeča stranka storila v pričetku pogodbenega razmerja med strankama ob priključitvi tožene stranke na toplovodno omrežje konc leta 1997 in začetka 1998.

Ti dve dejanji pa ne zadoščata, to prav tako pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, za zaključek, da bi na teh napravah tožeča stranka pridobila posest. Razlika med posestjo in pravico do posesti in dejstvo, da sodišče daje v pravdi zaradi motenja posesti le varstvo posesti, ne pa pravici do posesti, se da ugotoviti tudi iz 81. čl. ZTLR, ki določa, da je ne glede na spor zaradi motenja posesti mogoče zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti. Ker tako tožeča stranka ni izkazala za verjetnost obstoja že osnovnega pogoja za izdajo začasne odredbe, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom njen predlog pravilno zavrnilo.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ).